Kansas so leta 2016 z albumom »The Prelude Implicit« zapluli v povsem novo ero, katero so pospremili s številnimi koncertnimi datumi. Na turneji, ki je bila namenjena promociji omenjenega albuma ter štirideseti obletnici izida mojstrovine »Leftoverture« (1976), so se publiki predstavili trije novi člani, pevec Ronnie Platt, klaviaturist David Manion in ritem kitarist Zak Rizvi. Končni rezultat različnih koncertnih nastopov s te turneje je novi Kansas koncertni album z naslovom »Leftoverture Live & Beyond«, kateri vsebuje celotno izvedbo klasike »Leftoverture«, nekaj nepogrešljivih klasik z drugih albumov ter tri skladbe z »The Prelude Implicit«.
Prvi disk tega dvojnega koncertnega dokumenta vsebuje nadvse posrečene verzije klasik kot so »Icarus II«, »Icarus I«, »Point of Know Return«, »Paradox«, »Journey from Mariabronn«, »Lamplight Symphony« in »Dust in the Wind« ter tri nove skladbe: »Rhytm in the Spirit«, »The Voyage of Eight Eighteen« in »Section 60«. Od priljubljenih zimzelenov, nekoliko presenetljivo, manjka samo »Song For America«, medtem ko bi bilo nadvse lepo, če se bodo v prihodnosti kdaj spomnili tudi na kakšno skladbo z velikokrat prezrtega albuma »Monolith« (1979).
Drugi disk vsebuje celotno izvedbo »Leftoverture«. Rich Williams, Phil Ehart, Billy Greer in David Ragsdale, dolgoletni člani te legendarne skupine, so v novem pevcu Ronnieju Plattu, ki navduši pri sleherni izvedbi, zares našli idealnega naslednika Stevea Walsha z izjemno sorodno barvo glasu, čeprav Walsheve karizme ne bo mogel nadomestiti 'čez noč'. Platt zveni zelo podobno temu kot je nekoč, v mlajših letih zvenel Walsh, katerega vokal pa je žal v zadnjih letih postal pošteno skrhan. Po prihodu dodatnega kitarista Rizvija pa je Rich Williams dokončno prevzel vlogo osrednje kitarske avtoritete kakršna je nekoč pripadala Livgrenu.
Zanimivo, Kansas so se pri naboru izvedb med to turnejo striktno osredotočili na zlato, progresivnorockovsko obdobje sedemsetih ter se odpovedali tudi obema priljubljenima klasikama iz John Elefante ere, se pravi »Play the Game Tonight« ter »Fight Fire with Fire«, čeprav ima Platt za seboj kar bogato AOR preteklost. Očitno želijo v jeseni svoje kariere stalno opozarjati, katera je najbolj pomembna, če že ne najboljša ameriška progresivnorockovska skupina vseh časov. Inštrumentalna izvedba vseh del je 'brez greha', medtem ko je produkcija že skorajda preveč perfekcionistična za koncertni album.
Med poslušanjem »Leftoverture Live & Beyond« človek sploh ne dobi občutka, da nima opravka s klasičnimi Kansas z Walshom in Livgrenom v postavi, temveč z najnovejšo, sedemčlansko inkarnacijo, ki je po »The Prelude Implicit« dobila popolnoma nov zagon. To je koncertni album, ki se lahko kosa celo z najboljšimi tovrstnimi Kansas dosežki na čelu s koncertno klasiko »Two For the Show« (1978).
na vrh