New Jerseyevski kvintet velja za enega od najvplivnejših začetnikov stoner rocka. Medtem ko so ostali bendi bolj ali manj vztrajali v svojem zvoku, so Monster Magnet z kozmičnimi in s stripi navdahnjenimi dodatki pogledali iznad sivega povprečja. Glasba, napolnjena z psihadelijo, bitko z notranjimi demoni in drogami, oblečena v hard rock ritme in zibajočo melodiko, je njihov trademark že od samega začetka. In glede na dejstvo, da je minilo tretje leto od izzida Masterminda, je bil počasi že čas za novi album; Monster Magnet namreč že od plošče Dopes to Infinity iz leta 1995 izdajajo albume vsake tri leta.
Prva misel, ki se mi je utrnila ob poslušanju, je bila, da so fantje posneli najbolj zrelo ploščo v karieri. Po zvoku se vračajo k koreninam, k svojim prvim albumom Spine of God in Superjudge, a vendarle z kvalitetnejšo produkcijo. Celo snemali so z vintage instrumenti, da bi dobili pravi zvok iz začetka kariere. Kakorkoli že, če so vam Monstri všeč, vam bo všeč tudi Last Patrol, saj Wyndorf kot čarovnik spretno krmari med stili in meša hipijevske elemente, space rock z hard rockom, vse skupaj pa podprto z tipičnimi, kot se za MM spodobi , odštekanimi besedili. In ko se v mislih znajdete svobodni na harleyu z vetrom v laseh, ko parkirate pred Mcjem pa se vam v eni rocki pojavi pivo, v drugi pa mična gospodična – ja, to je drug svet v katerega te kaj hitro potegnejo Monster Magnet.
Že ob pritisku za predvajanje na vaši najljubši napravi vas bo med oblake popeljala mračna atmosferična baladica I Live Behind the Clouds – avtobiografska zgodba o Daveovem overdoseu leta 2006. Sledeči naslovni komad se iz začetnih ponavljajočih trših ritmov umiri nato pa vseka in preide v psihadelično norijo, ko bes in jeza sekata, kot da bi bil komad podlaga za kak akcijski prizor motorističnega obračuna na velikem platnu. Za nameček pa je vse skupaj razdelejeno v večslojno mešanico ob spremljavi bongosov in raznih vesoljskih zvokov. Three Kingfishers je odlična mračna priredba uspešnice britanskega avtorja Donovana iz leta 1966 in se odlično vklopi v celoto Last Patrola. Aksutični Paradise je še ena baladica, ki z lepo bas linijo poskrbi da misli odplavajo med zvezde. Če so se že vsi dosedanji komadi pričenjali počasi, pa nas privzdinge Hallelujah, južnjaško rockersko bluesovsko poskočen, a ravno prav zadržan.
Wyndorfova stripovska strast se pokaže že v naslovu Mindless Ones, prvemu singlu z Last patrola. Hiter in udaren, tak kot mora biti in žal (za nekatere) tudi tak, ki jih na tej plošči ni v izobilju. The Duke (of Supernature) zveni kot crossover med hipiji in bluzerji odigran na poti na Mars. Strahove, da Monstri ne znajo več zažagati hitro prežene End of Time, skoraj osem minut trdih hitrih riffov in solaž ob kričečem Daveovem vokalu, ki se zaključi z dvominutnim psihadeličnim soliranjem tako na kitarah kot basu. Le-ta se z vesoljskimi zvoki prelije v Stay tuned, akustično balado za konec, kjer je v ospredju predvsem Wyndorfov čustven vokal.
Last Patrol je najmirnejši album, kar so jih Monster Magnet izdali. Sam Wyndorf je priznal, da za razliko od drugih albumov, kateri so se delali na turneji, z namenom da bi bili čim bolje slišati na odru, je ta bolj namenjen poslušanju in doživljanju, kakor pa žuru. Vrnitev k koreninam skupini dobro dene, Wyndorf pa opravi svoje delo z odliko, še posebej če upoštevamo dejstvo, da gre za 56-letnika z zgodovino zlorabe drog; in kot pravi v naslovni pesmi »I'm a wise old dog and you have much to learn«.
na vrh