Britanski satirični rockerji The Darkness udarjajo še drugič po ponovni reaktivaciji skupine, ki se je zgodila leta 2011. Več kot solidni tretji in povratniški studijski album z naslovom »Hot Cakes« je pokazal, da so The Darkness zadržali prav vse zaščitne znamke in karakteristike, ki so jih odkatapultirale v začetku milenija med najuspešnejše rock zasedbe. Žal je zvezda o The Darkness kmalu zatem tudi hitro ugasnila.
»Last of Our Kind« deluje še bolj zrelo, še bolj fokusirano, zagrizeno, jedrnato, idejno celo bolj razgibano, kot katerikoli pretekli The Darkness album. Ko postavljaš kompozicijo h kompoziciji deluje zagotovo najbolj zrelo in kompaktno delo celotne The Darkness kariere. Kakovostnih kolebanj med kompozicijami, ki postrežejo z izrazito mero rockovske variabilnost tako rekoč ni. To je album, ki je zagotovo v 100% odmerku pisan na kožo vsem pravim ljubiteljem skupine.
The Darkness ostajajo ekstremno lucidni burkeži. Justin Hawkins zadržuje izjemno vokalno prodornost, z večkrat ekstremnimi vokalnimi legami, uperjenimi v najvišja možna vokalna višavja, na mejah človeške zmogljivosti in predstavljivosti. Justin ostaja v tem oziru glavni element, ki vnaša v glasbeni dosje skupine originalnost in edinstvenost. Njegov vokal funkcionira kot na začetku kariere, pred dobrimi 10. leti.
Album se odpre s skladbo Barbarian. Gre za zbadljivo in zafrkljivo uglasbitev zgodbe iz 9 stoletja, ki govori o napadu danskih Vikingov, ki jih je vodil »Ivar the Boneless« na vzhodno angleško obalo in obglavljanje anglo saksonskega kralja Edmunda (takratnega kralja vzhodne Anglije). To se je zgodilo reci in piši, dne 20.11. leta 869. Ena boljših skladb albuma takoj na začetku, penetrativen in grabežljiv riff, skrajno luciden refrenski napev, dosežek, ki gre vkup z najbolj prepoznavnimi hiti skupine drugega studijskega albuma.
Osnovna premisa glasbene izkaznice skupine ostaja nespremenjena. Gre za novo srečanje v ringu zasedb AC/DC, Thin Lizzy, UFO in Queen. Seveda združeno skupaj po edinstveni recepturi zasedbe The Darkness, ki ustvarja novo prvovrstno rockovsko parodijo. Barbarian, Open Fire, »Zeppelinovska« Roaring Waters ali naslovna skladba kar tekmujejo med seboj katera bo kateri ukradla pozornost na podlagi izdelanih in polnokrvno karizmatičnih kitarskih fraz na katerih temelje. Adrenalinska naglica, ki jo lahko porodi le rock'n' roll najžlahtnejšega porekla. Tudi ko se stvari umirijo v Wheels of the Machine, ohranja izpoved skupine izreden dinamit in prepričljivost. Ta skladba nosi blagi pridih southern rocka, vsekakor pa jo po konci znova drži izjemni Justin, ki dozira skladbo z novo lucidno malho vokalnih falsseto norčij. Mighty Wings dostavlja v kitici na album njegov najbolj mračen in najtrši trenutek, predrefren in refrenski napev, obrneta razpoloženje na glavo, kar ustvarja nov izreden kontrast vzdušij. AC/DCjevska Mudslide, pa ob skladbi Barbarian, zagotavlja še enega najbolj zabavnih in norčavih trenutkov albuma. Akustično Sarah O'Sarah bi lahko uporabili za kakšnega od svojih albumov tudi Thin Lizzy. Hammer & Tongs prinaša na albumu odskok v boogie rock, »Last of Our Kind« pa svečano in v slogu rockovske himne sklene srednje hitra Conquerors.
Želite pravo rockovsko petardo v čelo? Po najkrajšem možnem postopku? Iskrivo lucidnega rock'n'roll žara? Boljšega naslova za to, kot je novi The Darkness album, ta hip ni! Napolnil vas bo preko ušes z adrenalinom, ob poslušanju verzov in vokalnih ekscesih Justina Hawkinsa, pa vas bodo bolele ličnice od smeha. »Last of Our Kind« je odličen novi The Darkness album, ki dokazuje, da kvartet ohranja potenco žrebcev in več. Glede na veliko dovršenost kompozicij oznanja, da se The Darkness šele sedaj približujejo svojemu kreativnemu zenitu.
na vrh