Po izjemno obetavnem prvencu Kabare, sta se štafetnika mladosti Slon in Sadež na glasbeno sceno vrnila že naslednje leto in sicer z albumom Komercialne Pizde, ki ni le pomenil korak naprej v smislu komercialnega uspeha, temveč tudi nadgradnjo tega kar sta naredila na prejšni plošči. Recept pa je seveda ostal bolj ali manj isti. Norčevanje iz vsega in iz vsakogar. Morda se je kdo ob izidu spraševal, če bosta šaljivca skušala ustvariti nekaj bolj avtorskega, nekaj kar bi odsevalo njune lastne glasbene vizije. Vendar pa kdo ve kako bi se vse to izteklo. Lahko bi šlo za popoln polom, kljub temu da sta oba nedvomno talentirana. Tako sta raje ostala pri preverjenem, mi pa smo tako lahko srečni, da se zopet lahko sprostimo in nasmejemo ob njunem humorju, včasih pa tudi zamislimo nad kakšnimi bolj presunljivimi mislimi.
Že takoj v uvodu moža pokažeta, da se v njima skriva več kot si marsikdo misli. Izjemno domislena besedila o slovenski zgodovini v kombinaciji s humorjem, rapom in folk ozadjem dajo slutiti kakšno glasbo bi ustvarjala, če se ne bi norčevala iz vsega in vsakogar. Inteligentna skladba, tako iz glasbenega vidika, kot tudi kar se tiče besedil. Sledi Tanz mit uns, kjer se nekoliko pošalita tudi iz skupine Laibach in njihove domnevne nekomercialnosti. Naslov pesmi Pot v f(x) je jasno parodija na Pot v X zasedbe Siddharta. Tukaj uporabita Slon in Sadež matematične izraze kot metafore za spolnost ("ona v meni dviga potenco, da raste mi koren na eksponenco") in politične spletke. Spet sila domiselno. Če sta se na Pot v f(x)iz Siddharte pošalila le z naslovom, pa se z Vladimirjom iz njih pošalita na vsej črti. Glasba je tipična Siddharta – mogočni temačni riffi, ki na vsak način skušajo ustvariti nek epski vtis. Z besedili se Siddharte lotita še bolj detajlno in dobro sta jih prebrala. Besedila so kar nek skupek misli, ki skušajo dati nek vtis hude globine in veličastnosti, čeprav mnogokrat med njimi ni povezave in nimajo pravega smisla. Parodija Slona in Sadeža na ta vidik: "Šmorn v očeh, ki ga bruha vulkan, plastične rože in divji puran..." Album se nadaljuje z najbolj prepoznavno pesmijo Fantastičnih 5, ki se sarkastično poroga iz boy bandov. Potem plošča nekaj časa stagnira, čeprav fanta spet pokažeta nekaj več avtorskega materiala (Levi pas). Z Medvedi se nivo zopet dvigne. Situacijo z medvedi v Sloveniji predstavita iz večih vidikov, tudi iz medvedovega (na humorističen način, seveda): "Vse od Varaždina pa do Bovca naj se sliš, medvedi so prefukal lovca..." Komad Veška mafija nadaljuje motiv Kavboja iz Ljubljane, medtem ko z Mati nas pretepa naredita parodijo na tipične ljubezenske balade materam (in na cankarijanski kompleks) slovenskih narodno-zabavnih ansamblov. Lipe cvetejo je a cappella priredba skladbe skupine Bijelo Dugme Lipe Cvatu. Njuno glasbeno znanje se vidi po čudovitih zborovskih aranžmajih. Gre za eden redkih bolj resnih komadov na plošči, malce se ponorčujeta le med refrenom, kjer nalašč pretiravata s falzetom.
Tokrat sta Slon n Sadež ustvarila album, ki je še bolj raznolik od predhodnika. Tokrat nas nasmejeta s parodijamo na metal (Lovehalla), narodno-zabovno glasbo (Mati nas pretepa), rap (Slovanskega naroda sin), blues (Zekobluz)... Morda je celo nekoliko krivično, če bi rekel, da se iz teh žanrov norčujeta, temveč jih jemljeta kot inspiracijo. Torej, če je že Kabare nakazal sposobnosti teh dveh norcev (v dobrem pomenu besede), Komercialne Pizde stori še korak naprej in da dokaz, da Slon in Sadež še nista izrabila vseh idej in da se lahko nadejamo morda še čemu boljšemu. Želim vam veliko smeha.

na vrh