Zakaj ne bi, če lahko. Kočevje špila tokrat »Ubrano«. Lani je »Zastonj« (podobno kot dela tudi RockLine ekipa), letos »Ubrano« (podobno kot naša ekipa). To je že peta zaporedna zbirka v nizu vsakoletnih »Kočevje špila« projektov, za katero redno skrbi Društvo kočevskih Glasbenikov. Sape glavnim aktivistom nikakor ne zmanjkuje in ta njihov boj odtehta vse. Poslanstvo kompilacije dostavlja torej nov letni kočevski glasbeni almanah oziroma letni prerez glasbenega utripa, ki je žanrsko odprt in seveda daje prednost avtorskim stvaritvam izvajalcev, ki prihajajo s kočevskega konca.
Čeprav je večina izvajalcev starih znancev s preteklih »Kočevje špila« kompilacij, pa lahko po tej plati skozi leta spremljamo karakter posameznih skladb istega izvajalca ter tako posredno tudi njegovo evolucijsko pot oziroma artistično ekspresivni domet, ki je odraz glasbenega vizionarstva posameznega izvajalca. Zlasti iskrivost in odprtost posameznih umov, za katerimi vedno znova tli upanje (pa naj se bere kot iluzija), da bodo v svojem artizmu prinesli »glasbeno revolucijo« ali njen preporod.
Nova kompilacija Kočevje špila »Ubrano« ni zgolj utrip glasbeno ustvarjalnega dometa kočevske regije, pač pa pristen odsev ter odtis stanja duha in zavesti. Je intuitivno čustveno odzivanje na dražljaje nič kaj rožnatega življenja novih časov, kot jih doživljajo umetniki te regije. Obstati morajo v krutem svetu nepravic in moralne atrofije države, v kateri sta brezmejna žlehtnoba, strah pred »drugačnostjo« in pravo cankarjansko pohujšanje že davno tega ne le prejela potni list in državljanstvo, pač pa s(m)o ju ustoličili na prestolu.
Tudi »Ubrano« dostavlja žanrsko razgibanost, po kateri se v žanrske frakcije smiselno lahko razvrščajo posamezni izvajalci. Kantavtorska plat ostaja (že kar pregovorno) močna tudi tokrat, saj jo zastopajo Gaber Brin, Urška Bakovič, Ida Aupič, Pavle Benič, Matthias & The band, tu so novi momenti izrazitejšega koketiranja s popom (Static, Joe Kroshner ft. Urška Bakovič, Vocabella, tudi Zapušanci), (pre) zaželene jazz rock fuzije instrumentalnih »krošnjarjev« 4 Dementions (druga polovica skladbe Eva's Journey deluje kot vrsta poklona Franku Zappi), tu je nov trenutek pečanja z elektronsko glasbo v »breakbeat« eskapadi Extended Veins (skladba Break Fast), vsekakor pa ni zapostavljena niti tokrat artistična estetika alternativnorockovskih sfer, zlasti punkrockovskega prizemljenja, ki smo ga Slovenci v občem od nekdaj dobro obvladovali in razumevali ter posledično vselej na moč posebno integrirali v rock'n'roll. Če se ustavimo pri slednjem, se na kompilaciji (v sicer že slišani maniri) prvikrat predstavljajo melodični HC punkerji All On To Me s skladbo Like It Matters, ki jo nasledi znatno bolj slečeno rudimentarna in klasično punkrockovsko zazrta podoba skladbe Teta iz Kanade zasedbe Ausländer Trio ter tam nekje proti koncu kompilacije srborita Sintetika z brezkompromisno nazobčano punkrockovsko penetracijo v skladbi Nasilje, v kateri je moč izluščiti zametke metalskega fraziranja.
Neverjetno prodoren ostaja Gaber Brin, ki prinaša s svojo znamenito nosljavo možato, srednje do nižje intonirano vokalno barvno podobo na to kompilacijo pečatno »desperado« zadušnico Psalm 151 – Uvertura. Brin ostaja znova izjemno prepričljiv, tudi v močni poetiki. Gaber, spravi vendar še v tem življenju, kakšen nov album od sebe. Ida Aupič, pevka lepo »kultiviranega« alt vokala, se tokrat predstavlja z melanholično zasanjano Nekaj. Nemara bi dodatek vokalnih harmonij pri prihodnjih aranžerskih trikih učinkoviteje zapolnjeval zvočni prostor, ki ponuja še nekaj razpoložljivega prostora. Sicer gre za povsem lepo skladbico. Tu je legendarni kantavtorski glasnik Pavle Benič, oprtan z najstarejšo akustično kitaro, kar jih premore kočevska regija in s kratko ter jedrnato izpovedno Potop. Uglašene strune ga to pot neprimerno bolje ubogajo.
Od kantavtorstva k popovsko obarvanem delu kompilacije. Joe Kroshner (težko je ob tem trditi naravnost, da je pred nami nekakšen kočevski Mistermarsh), je mož, ki zelo dobro razume sintetiziranje elektronskih zvočnih pastel, podloženih s koketnimi plesnimi ritmi. Njegovi novi skladbi Ljubim pa vdahne vokalni pečat Urška Baković. Skladba neposredno lovi naklonjenost radijskih frekvenc. Zelo močan trenutek nove kompilacije je v tem oziru tudi skladba Izi zasedbe Static, z okusno sofisticiranim dodajanjem »funk groove« ličila in ekspresivnim dometom glavnega (ženskega) vokala Jasmine Movrin. V to kategorijo lahko na repu kompilacije prištejemo skladbo Le poljub v režiji Vocabella, kjer bi se brez težav priključila, kot posebna gostja na vokalu na primer Ditka Haberl, pri čemer vzporednice z zapuščino slovenske popevke sedemdesetih niso povsem nezanemarljive (Pepel in kri). Kompilacijo tokrat sklenejo Zapušanci. Prejšnjo so odprli, tokratno sklenejo in sicer s skladbo Žeja. Brez strahu, to ni nikakršna parodija na The Drinkers, pač pa skladba, ki dostavlja edini pravi trenutek z nekaj več norčavosti ter izdelane etikete zabave, pa čeprav je tudi tokrat glavni junak v besedilu (tipske slovenske manire) pahnjen v trpljenje (»...o ta prekleta žeja«). Predstavljajte si, da bi Janko Ropret (ritmična struktura skladbe Žeja, barva vodilnega vokala v kitici, harmonika kot adekvat orglic, spominjajo na Ropretovo Orglice) ter Melanholiki (integracija pihal), skušali spraviti skupaj svoj komad. Hudomušna, zabavna, a obenem tragikomična Žeja prinaša krepko sklenitev te kompilacije. Ta skladba bi se morala nujno večkrat zavrteti tudi na Valu 202.
Potem pa so na kompilaciji še »posebneži«, ki pripadajo prav tako ločenim žanrskim okvirjem. Na njej so znova nabrito ostri thrash groove metalci Nčodnč in skladba Downrise, kjer ne gre prezreti vplivov Sepulture (kitarska fraza, ritem v kitici), le-to pa nasledi melodično speven refren. Ram Session zadržujejo s skladbo In the City estetiko retrozvočne kulture psihadeličnega hard rocka sedemdesetih, medtem ko Kosmate dlesni, skupine z enim najbolj originalnih nazivov, res spet ne moreš nikamor vtakniti. Njihova nova skladba WTF, ki je našpičen "groove cross over" projektil, evocira pretekle čase Beastie Boys srboritosti (kitica izvrstno zapeta v nadležno vpijoči freestyle maniri), refren skladbe pa ustreli celo tja nekam proti sferam Rage Against The Machine, skratka moment albuma, ki vas bo zagotovo še posebej presenetil. To je bend, na katerega velja biti vseskozi pozoren, saj že tretjič preseneča s povsem drugačno izpovedjo glasbenega karakterja. In nenazadnje so tu znova tudi SKA odličniki Sell Out z novim posvetilom temu žanru in skladbo Fly With Me. Skupina, ki v svoji drži, zvoku, aranžmajih, produkciji in eksekuciji pač nikdar ne razočara in tudi tokrat je tako.
Evo, kaj ostane za konec? Znova prelepa občutja nad skupno osemnajstimi ubranimi skladbami. »Ubrano« torej, kot zapoveduje naslov te kompilacije. Projekt »Kočevje špila« vztraja in kljubuje že peto leto zapored. Nekaj, kar ni uspelo niti projektu Vala 202 »Imamo dobro glasbo«, saj je denarja za to pač v finančnih perspektivah zmanjkalo celo v državnemu proračunu. A zagrizeni Kočevci, za razliko od mehkužne, nečastno globalizirane slovenske prestolnice z okolico, v boju za obstanek in ohranitev sebi lastne identitete, vzgojeni na trdi skorji kruha, drvijo dalje z nezmanjšano močjo. Vezi so skozi leta prerasle v pravo gibanje, kar smo ugotavljali že lani in predlani. Regija je na pravih ustvarjalnih nogah! Manjkajo le še studijski albumi posameznih akterjev vseh teh kompilacij, po vzoru izvrstnega albuma zasedbe Jaguar Februar z naslovom "Lepa embalaža, pokvajena vsebina" iz leta 2015. Upajmo, da pristavi občina Kočevje, kot partner tega projekta, v prihodnje še kakšen dodaten cekin, če že ostaja ministrstvo za kulturo mačehovsko.
Kompilaciji "Kočevje špila - Ubrano" lahko v celoti prisluhnete TUKAJ!
Ram Session - In The City:
Gaber Brin - Psalm 151 - Uvertura:
Urška Bakovič - Ples v temi:
na vrh