Društvo kočevskih glasbenikov je ena redkih organizacij umetniške dušebrižnosti, ki redno skrbi za nekakšen letni glasbeni almanah ustvarjalnega utripa svoje, to je kočevske, regije. Tako smo že tretje leto zapored prejeli ob zaključku regularnega leta zgoščeni zbir del izvajalcev, nekateri se na kompilacijo uvščajo prvič, večino le te pa zastopajo naši stari znanci.
Kompilacijo načne SKA zasedba veteranov Skaktus s prikupno blago zadržano, »sramežljivo«, melanholično a silno melodično nalezljivo Zvečer. V blagem drncu. V sfero alternativno kabaretne šansone ovije kompilacijo Ida Aupič s skladbo Povej mi, specifičen srednje intoniran in blago temačen vokal Ide, daje skladbi prepoznavni čut. Ram Session, ki so na prejšnji kompilaciji dostavili himno Špilej, se vračajo na tej novi z odlično Spy, ki za razliko do lucidne Špilej dostavlja izrazito več resnosti,. Vokal nosi konkretnost in prodornost, zato daje skladbi potrebno prepoznavnost, fantje pa so zavili naproti retro nostalgičnemu oživljanju hard rockovskih sfer sedemdesetih . Čeprav se DidiWa ne identificirajo za Kočevce, domuje eden izmed njihovih članov tam. Zasedba dostavlja na kompilacijo odlično skladbo Svetilnik, ki izraža glasbeno kompaktnost izredno pretanjene in precizne interpretacije odličnih glasbenikov. Enkrat več dodaja potrebno zanimivost skladbi izrazno močni in barviti vokal Vesne Godler (dodaja ji alternativnorockovsko konturo). Sklaba nosi celo jazzy pridihe, prelep atmosferični obrat v mid eight pasaži, kjer uspe skupina nadaljuje z nizanjem dinamičnega valovanja razpoloženjskih stanj. Ambient in pol! Vselej je lepo prisluhniti skupini Pankeroschi in njihovi novi skladbi Šef. Skupina ohranja svoj glasbeni dosje hard core punk obešenjaštva. Iskreno, srborito in neposredno. Adrenalinska naglica s prstom zapičenim naravnost v oko! Skupini Skaktus se kasneje na kompilaciji pridružijo Sell Out, le da je njihov SKA, ki ga zastopa skladba Popoln dan, podprt seveda s pihali. Nastaja torej nov album. Brez togote Bitove tolpe imenovane Nč od nč kompilacija »Kočevje špila« preprosto ne bi imela svojega smisla. Nčodnč znova dišijo po novometalski blaznosti, dejansko najhrupnejši komad kompilacije, skladba Out of Nothing nosi malo hard core dodatka, malo thrasha, malo Pantere, skratka potrgala vam bo uhlje. Še en dobrodošel trenutek, ki dvigne nivo izplena decibelov dostavlja skladba Vsak za svojo rit, kjer ne manjka pronicljivega pritoževanja, s strani vsebinsko otipljivih, družbeno jedkih alternativnorockovskih kričačev s hard core kopreno, imenovanih Sintetika.
Vocabella dostavljajo pop funky groove na albumu s koketno zvirajočo in zabavno Med vrsticami, znova z ženskimi vokali v središču pozornosti. Igrivo in zabavno! Radiu prijazno. V izdatno plesno kintetiko ovita Give Us A Night (Joe Krosher ft. Urška) obuja kopreno diska sedemdesetih, ter modne pričeske pop soul R&B estetike, kjer tudi programskega vzorčenja ne manjka, s tem pa tudi elementa organskosti. Lepo je, da se je na kompilacijo uvrstila tudi skladba Rojevanje »pravega botra« kočevskega kantavtorstva Pavla Beniča, legende s kočevskega konca, ki nosi v rokavu kar lep sveženj ustvarjene poezije in avtorskih skladb in se ponaša s posebnim odzvenom svoje skorajda »proto- dvanajst-strunske« prijateljice. Pavle poseduje izredno lep vokal. Za studijski album pa bo treba uporabiti malo boljšo kitaro.
Novost kompilacije so tudi All One to Me. Enominutni odbiti HC s skladbo Gpass. Hočemo še (in več)! Vsekakor pa ni smela kompilacija zaobiti klenega Gabra Brina, ki s svojo značilno nosljavo, možato vokalno karakteristiko dostavlja v svetlo upanje zazrto Jutri je nov dan. Kombinacijo retro seventies hard rocka s pop in rhythm 'n' blues kinetiko evocira skladba Oaza skrbi v režiji The Perception (ft. Tonja Senčar). Če je sta lucidnost in sarkazem dobila kje svoje državljanstvo je to potem zagotovo v skupini Jaguar Februar, ki dostavljajo še nov košček avtorske pronicljivosti v skladbi Z veje na vejo. Kompilacijo sklene šegavi akustični instrumental Dimljene devetke, v kateri bi lahko sodeloval tudi Primož Grašič, kajti v njej se odpre prostora za improvizacijo v izobilju. Izhaja iz bluesa, lahko pa bi kaj hitro prešla v ragtime, a o tem odloča le njen avtor Nanjara.
Lepo je spoznanje, da poseduje naslovnica albuma žive barve, kar je seveda tudi odraz živopisane glasbene kulture kočevske regije. Večina slovenskih izvajalcev namreč izbira črne, bele ali v vse mogoče odtenke sive barve odete naslovnice albumov. »Kočevje špila – razkačeno« vzdržuje razkačenost pestre artistične diverzitete kočevske regije. Vseskozi silno zanimiva v okušanju in spoznavanju, ohranja svojo strogo prepoznavno identiteto, znotraj državnih meja! Upajmo, da ta plamen nikdar ne ugasne in upajmo, da se bodo tudi druge slovenske glasbene regije kmalu odzvale s podobnimi izdajami. Slovenska glasba premore namreč izjemen mozaik otipljive glasbene avtorske avtentičnosti, ki pa jo je dandanes čedalje težje odkrivati. Zato je delovanje Društva kočevskih glasbenikov v teh težkih časih, ko »štejeta« le kič in lišp materialistične brezbarvnosti brezbrižnih sprijencev, izjemnega pomena, za ohranjanje slovenske (rockovske) glasbene in (obče) kulturne identitete.
na vrh