To je že šesta »Kočevje špila« kompilacija, ki le potrjuje kako čvrst oreh je lahko na regijskem nivoju zbrana družba umetnikov in ustvarjalcev, če jih povezuje enoten fokus realizacije ciljev glasbenega vizionarstva ter nad vsem ljubezen do ekspresije v glasbi. S takšno slogo lahko dosežeš marsikaj. In tokrat pooseblja bero glasbenih sadov preteklega leta torej že šesti del kočevske kompilacije z naslovom »Po Stojni«. Stojna je kočevska vzpetina s katero se istovetijo Kočevci. Mali, neznatni, neuki in ponižni »močvirnik«, ki piše te vrstice, si drzne tu celo vleči zaključke in sicer postavlja sledečo tezo: Recimo temu, da je simbolični pomen Stojne na regijski ravni tak, kot je na nacionalni ravni Triglava. Ta kompilacija nas ne popelje zgolj v glasbeni utrip preteklega leta na Kočevskem, pač pa nas to pot izdatneje popelje v širna prostranstva kočevskih gozdov, v kraljestvo velikih zveri, kraljestvo medveda, to je tistega dobrega starega gozdnega enta, od katerega so se generacije Kočevcev od nekdaj učile in rasle složno skupaj z njim. Strah pred njim je odvečen in to vedo Kočevci, ki znajo z medvedom že stoletja složno shajati, za razliko od drugih manipulatorjev ter lobistov, nastavljenih v državnih vrhovih, ki vidijo v odstrelu zveri, pač dober trofejni posel. Že, ko se ozreš po embalaži in naslovnici kompilacije, postane kmalu jasno, da bo tokrat odigral gozd na njej pomembno vlogo. Prostrani jelovo bukovi gozdovi, z vsemi (pretežno) naravnimi znamenitostmi, ki so v petnajstih točkah nanizani po Stojni. Vsaka izmed teh točk je energetsko-vibracijsko in izpovedno smiselno vezana z eno od teh petnajstih posebnosti Stojne. Razgrnite knjižico kompilacije in vse bo jasno. Zložena v "zemljevid" in izdelana iz recikliranega papirja! »Zeleni jezik« trajnega gospodarjenja z naravnimi viri, po znani recepturi »Poldeta Kopitarja« (za tiste, ki živite v betonski puščavi še prevod: Leopold Hufnagel), je Kočevcem še kako razumljiv in znan.
Letošnja kompilacija prinaša »le« petnajst skladb! To je ena redkih novosti, ko jo primerjamo s preteklimi. Znova so na njej stari dobri znanci, ki skrbijo za neverjetno žanrsko razgibanost (pestrost) na tem malem geografskem prostoru Slovenije, pri čemer postaja medžanrska fuzija, v ekspresiji posameznih izvajalcev, že kar pregovorna. Da je nova kompilacija za leto 2017 znova češnjica na vrhu smetane, ni treba posebej poudarjati. Ponuja znova vse na kar so nas Kočevci, s svojo ostro jasnino glasbenih razgledov, že davno tega krepko razvadili.
Stari znanci torej. Gaber Brin, pardon Roman Zupančič, s svojo znamenito barvno vokalno gravuro v družbi Sebastijana Vukana (Sebatage), dostavljata vokalni duet znotraj otvoritvene skladbe Dobro jutro sonce! Skladba nagovarja v pristopu kantavtorsko. Je optimistična in navihana, kot pravi jutranji sončni žarki, ki te ščegeče poljubljajo po obrazu in vabijo iz sna! Na to kompilacijo se vračajo prvovrstni alternativnorockovski zafrkantje Jaguar Februar. Tokrat z novo skladbo Delirij. Bend ostaja poseben, luciden in poezija to znova poudarja. Stilsko ohranjajo vez z albumskih prvencem, ki je izšel konec leta 2015.
Matthias & The Band, ki se predstavlja z lagodno zvirajočo in z bluesom spečano točko, kjer ne primanjkuje pretkanega kitarskega vozlanja (v ozadju), imenovano Ata mi je reku, vrača na kompilacijo kantavtorsko nrav. Joe Krosher ponuja tokrat skladbo brez "zunanje" vokalne pomoči. Še eno novo, radiu prijazno točko art pop DJ-evske pričeske, ki jo najdete v skladbi Messin' Around. S poudarjenim plesno sučnim beatom. Trip in plesni korak! Akcija. Zvočna toplina? Da. Basi zvočijo »debelo« in povsem organsko.
Nemalo preseneti na kompilaciji rockovsko priostreni bluesovski swing, kjer stopajo v ospredje orglice v skladbi Papa Legba (Coketoiwn Cowboy) in v režiji zasedbe Voodoo Weekend, ki na kompilaciji znova razširja njen domet izrazito lucidno zbadljivega sentimenta. To je blues! The Cowmonkeys dostavijo alter/indie rock moment s skladbo One. Bend se v sveti motivski preproščini spretno znajde tudi s konfiguriranjem večplastnih vokalov, s čimer odganja predvidljivost in dodaja skladbi moment pompa. Obenem nosi ta skladba tudi neprikrito noto psihadeličnosti. Na kompilaciji najdemo tudi novo skladbo zasedbe Vocabella in sicer v Ko čas se ustavi. S to skladbo ohranja skupina še naprej zagledanost v tradicionalno zapuščino slovenske popevke sedemdesetih. Ko že omenjamo sedemdeseta v slovenski popevki, postaja naslov te skladbe še kako pomenljiv. Static bi lahko sčasoma prevzeli vlogo kočevske verzije skupine Pande. Dejansko nosi njihova pop rock podoba, nekaj tiste potrebne art finomehanike, kar dostavljata na skladbo Separe, tudi podkovanost z zahtevnejšim (funky) ritem grooveom ter pretanjeno poigravanje klaviatur v ozadju zvočne slike, pri čemer jim ni tuje niti rokovanje z jazzovsko retoriko. Ženski vokal Jasmine Movrin ostaja znova silno všečen in zleze hitro pod kožo. Bend rojen za rotacijo na radijskih valovih.
Kristjan 34 se v skladbi Križ izredno dobro znajde v aranžiranju orglic. Skladba deluje, kot idealna filmska podlaga za izhodno točko kakšnega stečajsko upraviteljskega postopka. Skladba Križ, je posrečena kombinacija vokalnega nagovarjanja, ki namerno podtika tudi občutek »utrujenosti«. Skladba je spretno zabeljena z orgličarsko blues retoriko, ki jo podpira "funkovska navihanost" ritem kinetike ter organska pričeska akustične spremljave na kitari. Vsekakor ne sme manjkati na takšni kompilaciji ščepec eletkronike za kar znova prepričljivo poskrbi projekt Extended Veins z »breakbeat« jurišnico Rebellion.
Vrh zabavnosti doseže kompilacija s skladbo zasedbe D.O.G. imenovano Paralelni svet Marjana Hladnika. Po slikovito burkaškem uvodnem dregljaju, se skladba povsem prizemlji na že izrabljeni frazi tipskega sosledja akordov, a jo iz predvidljivosti povleče njen parodični značaj in zabavno vokalno nagovarjanje, ki dostavi na kompilacijo tako eno najbolj usekanih besedil. Tipsko slovensko bi lahko rekli. Črna tragikomedija, kjer obvezno nastrada mali človek! Modulacija v izhodnem delu prinaša svojevrstni vrhunec porogljivega obešenjaštva. Na sam rep skladbe. Kompilacijo sklene legendarni kočevski kantavtorski slavček Pavle Benič. Hop'la konop'la? Pavle Benič namreč tokrat »žge«. Spremlja ga bend! In komad Ah, daj no daj zveni rustikalno. Pavle je mož časov, ko je bil rock'n'roll še mlad in brezmadežen. Skladba nosi sentimnent klasičnega rocka sedemdesetih, bluesovskih vložkov in moment psihadeličnosti. The Greatful Dead meets The Allman Brothers Band? Diskutabilno vsekakor. Ni pa vprašanje, da ostaja Pavle večno mlada in norčava rock'n'roll duša.
Nčodnč, brez katerih si ni gre predstavljati niti ene »Kočevje špila« kompilacije, so tokrat združili moči s skupino Kosmate dlesni. Nastal je skupni komad Ne bom se zadržvau. Dve na moč posebni skupini. Nčodnč so metalci, Kosmate dlesni vedno rade trčijo ob »cross over« čeri, pri čemer vznikne misel na RATM. Končno zagrmijo tudi kitare na kompilaciji, kot se šika. Distorzirano. Kar se tega tiče, je«Po Stojni« ena mehkejših kompilacij. Vsaj Bito je s kompanijo poskrbel, da se na kompilaciji razgali nekaj režeče našobljene zvočne ostrine. Ne bom se zadržvau je »glas ulice« in prinaša jezikav moment hip hopa temačnih razgledov, uspešno fuziranega z retoriko metalskega riffa. Posrečena kombinacija dveh glasbenih svetov iz katerih prihajata obe skupini. Super fuzija glasbenih elementov obeh skupin! Poezija je realistična, a način kako je podan ta realizem, vzbuja absolutni sarkazem. Gre torej za najtrši trenutek kompilacije, ki pa še naprej zadržuje noto njene obče zafrkljivosti. Če tokrat manjkajo Skaktus in Sell Out, pa so tu Zapušanci z novim SKA momentom kompilacije v skladbi Zapuže Town. Tu zmaga harmonika! Resno. D Splash in skladba Buongiorno Paycheck je zabavni funk izmuzljivec, zvok klaviatur pa koketira zlasti v uvodnem delu s »Hammond ringa-raja vrtiljakom« Raya Manzareka (The Doors). Skratka, to je to. Kako se človek počuti, ko za dobro jutro potegne iz poštnega nabiralnika plačilni nalog? Vprašajte D Splash. Porogljivo brez meja.
Za konec te analize ni odveč poudariti, da je marljivi Robi Bulešić, sicer bobnar malopridnih istrskih punkerjev Tito's Bojs, s svojo zavzetostjo, znova poskrbel za polnokrvno estetiko končnega zvočnega miksa skladb te kompilacije!
Kako napisati kratko verzijo poljubne recenzije vezane na izid poljubne »Kočevje špila« kompilacije, pri čemer njen šesti del »Po Stojni« ni nobena izjema, ostaja za pisca teh vrstic še naprej zagonetno vprašanje, blizu razodetja Einsteinove relativnostne teorije. Torej misija nemogoče. Preprosto. »Kočevje špila« dostavlja tokrat s »Po Stojni« briljanco, ki je bila, glede na pretekle dokumente, potihoma kar pričakovana. Med letoma 2012 in 2018 je tako na vseh izdanih "Kočevje špila" kompilacijah izšlo že preko sto skladb. V tem oziru je jasno, da bi moralo že kar nekaj izvjalcev, ki so redni gostje teh kompilacij, izdati svoje studijske albume. Nekaj jih je že (Jaguar Februar, Nčodnč, pa skupini Sintetika in Charlie Butterfly, ki ju na kompilaciji "Po Stojni" tokrat ne najdemo).
Po drugi strani, pa ohranja ta projekt, s svojo konsistenco, vso posebnost na slovenskem glasbenem prostoru. Upajmo, da postaja Društvo kočevskih glasbenikov, s svojo srčno in dušebrižno dejavnostjo, svetel zgled tudi drugim podobnim regijskim organizacijam na Slovenskem in da to spodbudi izdaje podobnih kompilacijskih zgoščenk, ki bodo, s takšno vzorno kočevsko srčnostjo, dostojno zastopale glasbeni utrip tudi drugih slovenskih regij.
na vrh