Po tradiciji smo tudi v letošnjem letu dobili zgoščenko Klubski Maraton! Piše se (že) 2014. Noro. Tudi ta kompilacija predstavlja nekakšno uverturo, recimo kar ogrevanje v pravi koncertni maraton zasedb, ki zastopajo zgoščenko! Gre za oktobrski naskok na slovenske klube zapisane rockovskemu podtalju.
Tudi letošnja zgoščenka ponuja uvid v šest skupin, ki so prispevale za kompilacijo po dve avtorski skladbi. To je dobro, saj kompilacija z informacijo ni preobtežena in se zato lahko njen konzument dejansko osredotoča konkretneje na glasbeno substanco ciljnih zasedb.
Porast zanimanja glasbenikov za zvočno manipulacijo, ki ga odpira carstvo elektronike, sintetičnih ličil in spajanje teh elementov s klasičnimi prvinami alternativnorockovskih zvokov, je dejstvo zadnjih nekaj let. Navduševanje nad retrozvočjem sintetiziranja, vzorčenja, moduliranja, vključevanja preprostih ritmičnih zank, podedovano od časov »new wave« je prineslo na to kompilacijo kar pet izvajalcev, ki se navezujejo na tovrstno glasbeno »ezoteriko«. Prvo ime kompilacije so Your Gay Thoughts. Obe skladbi alternativno elektronskega nareka sta definirani do mere, da na moč kredibilno podajata uvid v izdelano glasbeno vizionarstvo, ki mu sledi skupina. V elektronski subverziji pa se Skeletonium podaja še dlje. Samostojni D.I.Y mag Simon Gregovič minimalizira aranžmaje in zvok do skrajnost, kar ga zbližuje celo iztočnicam značilnim za nemški novi val elektronike Odtujenost, občutek tesnobe, brezizhodnosti, so le nekatere emocije, ki jih vzbuja hladna atmosfera industrijske strpnosti. Pravi posebnež je kantavtor Miha Robida a ka 12. Če je prva skladba Cocaine Bay zapisana psihadeličnemu tripoidnemu bluesu, je druga Dime Amore prava atmosferična srhljivka. Obe skladbi sta si izrazno močno odklonjeni, kar namiguje na večplastno glasbeno dojemljivost umetnika, ki nosi izredne potenciale, za katere upajmo da se bodo v prihodnosti realizirali. Prav dominantni akord skladbe Dime Amore presunljivo spominja na enega izmed akordov uvodnega dela Pink Floyd skladbe Don't leave me now, ki tvorijo jedro motiva. Je to zgolj naključje ali? Na kompilaciji pa se nahaja še tretji D.I.Y. mag- To je Domen Slovinič a la Akami, ki pristopa k fuziji kitarske distorzije (fraze) in elektronike znova nekoliko drugače. Prav z eksperimentiranjem, ki vključuje implantacijo elektronskih zvokov in zank, učinkovito maskira predvidljivost kitarskih fraz. Svojevrstno se odzivajo v glasbi mrmrajoči, ledeno hladni, a harmonizirani vokali, ki so umeščeni v zvočno sliko, kot bi prihajal iz druge dimenzije.
Najbolj hrupna skupina zgoščenke so HillbillyWithaChainsaw, na kar namiguje že samo neuravnovešeno in lucidno ime skupine. Gre za razgibano surovo garažno rogoviljenje, strogo zapisano instrumentalu, kjer prevzema centralno vlogo kitarska fraza. Glede na to da skladbi nimata pravih glav in repov, lahko domnevamo da bend šele gradi pravo zasedbo, medtem ko kreativno jedro idej v njem že obstaja. Ta skupna lahko v prihodnje brez težav integrira vokal, sicer pa je moč izluščiti vplive hc punka z nekaj stoner primesmi. Pustimo torej času čas.
Koala Voice se predstavijo z dvema lepo definiranima skladbama. Ženski vokal je punčkast, a zahtevano jeznorit, bend pa združuje v svojem izrazoslovju elemente alternativnega rocka, bluesa, posebnost je tudi funky linija bas kitare v skladbi The Great White Buffalo in občasna diskoidna ritmičnost, metem ko še kompaktnejša Playing with Fire uporabi za ritmično ogrodje prvine rock 'n' rolla. Kitara se pri Koala Voice raje poslužuje sofisticirane rabe čistih zvokov podkrepljenih z izpostavljenim reverb efektom, kot da bi rinila v zvoke distorzije.
Tudi letošnja kompilacija klubskega maratona je po pričakovanju navrgla nekaj glasbenih vznemirljivosti. Iz malega raste veliko. A ne bodimo skromni! Kar nekaj trenutkov te kompilacije daje namreč jasno vedeti, da se za imeni avtorjev, ki so prispevali svoje skladbe skriva lep umetniški potencial, zato upajmo, da jim prinese bližnja prihodnost studijske prvence ter čim več odrskih nastopov!
na vrh