Ob vsem izdelanem pristopanju k stvari, preseneča moč skupine, da ohranja skromno držo nebrušenega diamanta, pristnega leska artistično izrazne svežine. To je redka in silno iskana vrlina danes. Redka, kot so redki pač diamanti. A vrlina neprecenljive vrednosti.
The Tide nadgrajujejo z novim albumom svojo zvočno imenitnost in stilistični šarm. Silno so prožni in izrazno prepričljivi v nizanju kratkih in jedrnatih gibov. V njih delujejo sproščeno, pristno in nadvse organsko. Ohranjajo svoj temačno sanjavi videz. Melanholičnega žuborenja je vse polno. Na slehernem koraku nove plošče. A niti za hip ne zapade patetičnemu objokovanju. Temu kljubujejo The Tide s svojo artistično zrelostjo, zato novi studijski dosežek še kako stvarno učinkuje na poslušalca in ga z lahkoto zasuče v okušanje energetskih vibracij in sporočilnosti "Kings Of The Hill".
Besedila so znova odpeta v celoti z rabo angleškega jezika. Gre za silno kvalitetno in inteligentno poezijo, podano v angleščini (izhajajoč iz aksioma slovenskega porekla The Tide). Poleg tega pa je to podajanje kronano še dodatno preko čutne vokalne interpretacije, ki potrjuje artistično zrelost pevca Tomaža Štularja. Z izredno mero odzivne prožnosti dane situacije mentalnega stanja izpovedovalca, ki jo diktira potreba po oživljanju tega stanja. Sledenje temu, je vseskozi uspešno in zategadelj prepričljivo. To je najpomembnejši element The Tide glasbe, ki ji daje jasno in čvrsto bit edinstveno prepoznavnega značaja polne otipljivosti.
The Tide gradijo na zvočni kulisi glasbene večplastnosti. V zvoku ohranjajo večinoma naravno zveneče elemente. Kitare so nastavljene organsko. Mnogokrat je jasno prisotna tudi akustična komponenta. Električna kitara ustvarja učinkovito kuliso ozadja. Zveni hreščeče, a umirjeno, nepretenciozno, še vedno toplo in organsko. Z eno besedo "živo". Olje na ogenj prilivajo k tej jedrnati komunikaciji zvočnih kolažev tudi aranžmaji klaviatur (izdatna je tudi nadvse okusna raba piana na albumu). Te učinkovito krepijo organsko naravo albuma in s sofisticiranostjo ter čutnim prilagajanjem dodajajo tisti žmohtni element hladnega drama teatra, ki ga riše novi The Tide scenarij. Pojem "manj je več", je skupini kova The Tide povsem jasen in ga s pridom izkorišča.
Gre za album izredne poslušljivosti, obenem pa pronicljivosti, ki vas bo vodila preko odstiranja mnogih zvočnih tančic in sofisticiranih trikov minimalizma, do odkrivanja mnogih detajlov, ki ostanejo na "prvo uho" radi potuhnjeno skriti. Fantje so spravili od sebe album vrhunske produkcije. Deluje toplo, živo, jasno razločno. Bas noga je poudarjena, ritmično so The Tide izredno močna skupina. Atmosfera, ki jo kreirajo lahko mnogokrat hipnotično zapelje poslušalca. Album nosi sapico psihadeličnega učinkovanja (npr. izhodni instrumentalni del odlično atmosferično graduirane Monday Sleeper), glavni vir temačnih primesi pa je Tomažev vokal, ki se rad naslanja na izročila vokalov Jima Morrisona (The Doors) in Iggy Poppa.
The Tide so kvintet, ki natanko ve kaj hoče in fantje se odlično sporazumevajo med seboj v izraznih željah glasbene percepcije. Novi album poseduje smelo in razgibano barvito paleto dovršeno strukturiranih skladb, ki se jih drži rdeča nit izredne zvočne dostopnosti. "Kings Of The Hill" utrjuje pozicijo indie rock samobitnosti in prepoznavnosti. S takšnim pristopom so The Tide obče dostopni svetovni glasbeni srenji. So perfekcionisti. Ne le po glasbenem izrazoslovju. Fantje izražaj svoj perfekcionizem tudi tako, da gradijo na imenitnem in izdelanem zunanjem videzu, vse to pa nadgrajuje v končni fazi tudi odlično oblikovanje embalaže novega albuma, kot tudi črne knjižice opremljene z zlatim tekstom. Naslovnic je tokrat več na voljo. Pustite se presenetiti, ko boste iskali svoj izvod tega ploščka.
V današnjem času je predpona "indie" mnogokrat izrabljena in zato sta nje osnovni pomen ter namen lažno predstavljena. Če že iščemo skupino, ki je blizu principa "neodvisnosti", lahko brez dlake na jeziku takoj izberemo The Tide. In vseeno. Srčno upam, da se bosta fantom vera v artizem in kljubovanje nekoč obrestovali tudi po plati komercialnega uspeha. Plat notranje zadostitve je že izpolnjena. The Tide dokazujejo s "Kings Of The Hill" kako je lahko skromnost globoka in neprecenljiva vrlina pristnosti. Z lahkoto se dotakne še tako skritih in skrbno varovanih kotičkov poslušalčeve duše.
na vrh