Dolgoživi danski rockovski »nepridipravi« in večni pobalini Pretty Maids, osveženi in v novih časih konkretno regenerirani, kar potrjuje serija izvrstnih studijskih izdelkov, nasploh po preporodu skupine, ko se je ta priključila založbi Frontiers Records, predstavljajo že dlje časa zanimiv hibrid med heavy metalom in hard rockom. Produkcijsko so za nove čase optimizirano nasršeni, k temu zvoku novih časov pa dodajajo pečatno dozo ultramelodične nalezljivosti, ki kulminira v vrhuncih pompa in bombastike zgenerirane znotraj hipoma zapomnljivih refrenskih napevov.
Pretty Maids so tudi za novi album na čelu produkcije zadržali dolgoletnega studijskega kompanjona Jacoba Hansena, ki je znova oblikoval zvočno in atmosferično podobo, reci in piši skupno petnajstega studijskega albuma skupine. Predhodnik »Louder Than Ever« (2014) niti ni mogoče šteti za pravi studijski album, saj je pravzaprav zmes starih komadov zaigranih na novo ter povsem novih skladb. Album »Kingmaker« ne prinaša revolucije v glasbenih usmeritvah skupine, ki so že dlje časa zakoličene in pravzaprav pri komponiranju nove glasbe že kar esencialne. Pretty Maids svojim oboževalcem hrbta preprosto ne morejo obrniti. Tako je »Kingmaker« znova izdelek, ki sledi preverjeno zmagoviti formuli oziroma prepoznavni recepturi komponiranja skupine.
Tudi »Kingmaker« je zastopan s prepoznavnim robato hripavo grlenim, a avtoritativnim vokalom Ronnie Atkinsa, novo dozo markantnih kitarskih riffov pravega hardrockovskega pohujšanja in pregrehe, kot ga lahko sproducira domišljijski svet kitarista Kena Hammerja. Tu je granatno topovsko in čvrsto ritmično temeljenje na relaciji Rene Shades – Allan Tschicaja. Ker je Morten Sandager v letošnjem februarju Pretty Maids po desetih letih službovanja zapustil, je klaviature odigral član skupne Anubis Gate Kim Olesen. Le te so v produkciji tokrat nekoliko zakrite, zato prevzemajo absolutno pozornost na albumu penetrativni kitarski riffi, medtem, ko se programskemu vzorčenju Pretty Maids tudi tokrat niso odrekli, saj je to element postal v zrelih letih delovanja skupine pomemben gradnik krepitve že znane mračne, a grabežljive atmosfere znotraj kreiranja razpoloženjskih stanj skladb.
Z izjemo nepotrebne in docela predvidljive balade last Beauty On Earth, deluje album »Kingmaker« v sproščanju decibelov distorziranega porekla všečno našpičeno ter nasršeno,v besedilih, ki so tudi družbeno kritično angažirana, zlasti jezno in napadalno! V občem seštevku daje občutek, da gre za trši album od albuma »Motherland« (2013) in pravzaprav prenaša na enajst novih skladb energijo novih točk albuma »Louder Than Ever«.
Album odpre izvrstna rušilna When God Took A Day Off, začetno brezkompromisnost pa izvrstno zadržuje v nadaljevanju albuma naslovna skladba. Tretja po vrsti, to je Face the World, že po pričakovanju vrača podobo Pretty Maids v sfere melodičnega rocka, sicer pa jezdi album tudi v nadaljevanju vseskozi dinamično na valovih žanrskega koketiranja med heavy metalom in melodičnim rockom. Po vzoru izkušenj in rutine, ki navezi Atkins – Hammer, služijo, kot še nikoli doslej. Pretty Maids potrjujejo namreč tudi z novim albumom neverjetno spretnost aranžiranja in komponiranja in v tem jih ne more nič spodnesti. »Kingmaker« se varno drži preverjene recepture in prepoznavne artistične izkaznice legendarnih danskih hardrockerjev, zato ga bodo dolgoletni privrženci sprejeli enkrat več z odprtima rokama.
Pretty Maids - Face the World (uradni video):
na vrh