Zdaj pa šalo na stran. Kid A je četrti studijski album skupine Radiohead in do tistega trenutka verjetno tudi njihov najbolj ambiciozen. Album je izšel tri leta po izdaji prejšnjega izdelka OK Computer in zato je bil s strani oboževalcev seveda nestrpno pričakovan. Tisti, ki so se sprijaznili z Yorkovim jamranjem in nenehnimi soničnimi eksperimenti zasedbe, so nedvomno dobili kar so želeli, ostali pa so raje odvrgli žiletke in se prebudili iz samomorilskega transa.
Prva opazna stvar na albumu je, da ni pravega materiala za hit, čeprav so Radiohead tudi za ta album posneli nekaj spotov. Album deluje bolj kot celota in vse pesmi se zdijo nekako tematsko povezane. Kljub tej nedostopnosti pa so si Radiohead že ustvarili takšno ime, da je tudi Kid A doživel izjemen uspeh praktično povsod po svetu. Lahko bi rekli, da so možje fenomen tipa Frank Zappa, saj jim uspe z inovativno glasbo prepričevati množice.
Na ponovni izdaji iz letošnjega leta zopet dobimo vsaj še eden dodaten CD, na katerem je spet cel kup dobrot. Tokrat gre le za žive ponsetke, vseeno pa je zanimivo slišati kako te skladbe v živo zvenijo precej drugače. Morda ta ponovna izdaja ne skriva najboljših presenečenj, a kljub temu je tukaj za ljubitelje skupine dovolj zanimivega.
Na Kid A so Radiohead glasbeno šli raziskovati še več novega ozemlja. Tokrat so poleg post rocka, indie rocka in psihadelije začeli v skladbe mešati kar dosti elektronike, kar pa je vendarle logičen korak naprej od prejšnjih psihadeličnih ekspedicij v že prej odkrita neznana področja. S tem Radiohead spet dokažejo svojo ljubezen do eksperimentov v glasbi, saj se nočejo ustaliti in zadovoljiti s tem, kar so dosegli pred tem, a kljub temu znajo ohraniti nek samosvoj slog.
Eden teh specifičnih elementov v njihovi glasbi je vokal Thoma Yorka in njegova besedila. Še vedno ne more ne jokati, vendar pa je tokrat vokal nekoliko umaknjen v ozadje in prisoten v manjši meri. Besedila so zopet polna cinizma in družbene kritičnosti, kot smo od dobrovoljčka Yorka že navajeni.
Kid A nadaljuje tradicijo skupine Radiohead, kjer na vsakem novem albumu poskušajo z nečem novim. Tokrat so bolj poudarili elektronske vplive, kar bi marsikomu lahko kravžljalo živce, vendar pa se mi zdi, da so Radiohead to naredili z občutkom in sila nevsiljivo, tako da je splošen vtis zelo dober. Torej, Kid A je še eden Radiohead album, ki ga preprosto morate imeti, saj je čisto drugačen od predhodnikov, a vseeno podoben.
na vrh