Low Peak Charlie so Primorski »groove norci«. Biti nor je danes pozitivno! Ta nov, svež, potenten in glasbeno izzivalen kvartet kombinira med žanri metala, funka, reggae glasbe, k temu dodajo še hip hop, in brez šale, vzporednice z nekakšno oddaljeno slovensko različico Rage Against The Machine, postajajo več, kot umestne (izhodni del Ostale same kosti draži z ritem/riff groove vižo R.A.T.M. hita Killing In The Name ). Glede na učinkovito kemično formulo fuzije, ki slikovito raztaplja žanrske razmejitve, čvrsto zapeljiv fluiden in neverjetno energičen groove, ki deluje kot bi ždela celotna glasba na vzmeteni ponjavi, postajajo smiselne vzporednice tudi s skupinami Red Hot Chilli Peppers, Fath No More, Living Colour, značajske lastnosti takšne»preko-žanrske« hibridnosti , pa se v primerih, ko se zasedba bliže spogleda z reggae glasbo, bežno dotakne celo SKA vibracije smiselno veže na energijo še enih primorskih fantov. Slovenskih Elvis Jackson (skladbi »Hrosch« Kebr, Ajejmona). Ti dve skupini sta mimogrede idealni potencialni partnerici za skupne turneje. Evropske, da smo si na jasnem.
Vse opisane zasedbe v primerjavah imajo najmanj eno skupno lastnost, ki je še pomembnejša od o izjemnih karakteristik glasbene interpretacije. Punce se masovno rade vžigajo nanje. Zato imajo Low Peak Charlie velik potencial da prerastejo v veliko skupino, ki zna kmalu prestopiti hipoma slovensko ozemlje! Nasploh v kolikor se odloči, da poizkusi nekoč snovati verze tudi v angleškem jeziku. Seveda, se to izplača izkoristiti, preden postanejo stari in grdi prdci. Če se ozremo na Hrvaško (Hrvatom je ritmika vseh žanrskih oblik, z izjemo metal glasbe, navadno precej bolj jasna, kot Slovencem) je moč iskati energetske vzporednice v melosu s še enimi "utrganci" samoniklega art značaja, katerih izhodiščni slog je zaradi podanega art »crossover« atributa, silno težko definirati. To so reški Father (skladbe JZA, Ostale samo kosti, refren S-lepota).
Low Peak Charlie znajo. Vedo kaj počnejo in razumejo poanto svojih dejanj. To pomeni, da razvijajo svojo špuro, ki stoji neodvisno na slovenskem podnebju, lahko rečemo, da stoji povsem edinstveno. Vsekakor ne gredo mimo družbene kritičnosti in politične angažiranosti v besedilih in to jim slogovno izjemno godi, pravzaprav se medsebojno usodno veže, kot ljubezen na prvi pogled. Skladba Dol vas dam ima velik potencial hita, saj združuje energijo samoniklega značaja in s kombinacijo melodične nalezljivosti, riffovske erupcije in prešerne »groove« podkovanosti, še vedno učinkovito ohranja dovzetnost za vrtenje na radijskih komercialnih frekvencah širom Slovenije. To pa ni edina skladba tega albuma s takšnim potencialom. Denimo komad »Hrosch« kebr v posrečenem fuziranju elementov reggae ritmov (kitica), »funky groove« zank (kitica) in rockovskega riff volumna (refren), je naslov izjemne nalezljivosti, ki se zaje ob poslušanju na prvo žogo globoko pod kožo. Funkovsko navita, organsko zveneča, slikovito podložena z dodatnimi tolkali, z vrhuncem v sanjavo melanholičnem refrenu Ajejmona razbremeni visoko oktansko voltažo in pričara dodatni kontrast na albumu izmed skladb n kot takšna dodatno razpihuje visoko dinamiko razvoja dogodkov na albumu.
Low Peak Charlie niso nikakršni indie bambiji, ki jih lahko krmiš s koruznimi preparati naravnost iz roke in s svojimi lažnimi, hitro minljivimi pojavami smetijo glasbeno obzorje, s pomočjo korporacij tipa MTV. Pa čeprav zveni povsem protislovno, a obenem povsem na mestu spoznanje, da bi glasbo skupine Low Peak Charlie npr. MTV z lahkoto prenesel, saj je pomagal v začetku zrasti v velike izvajalce tudi večini skupin citiranih v prvem odstavku te recenzije.
Glasba Low Peak Charlie nosi lepo mero gneva! Low Peak Charlie so jezni, poredni, nesramni. Zobe pokažejo zlasti, ko diktirajoči vokal vzame poln zalet, ki ne varčuje s pljučno kapaciteto ter zalogami sape. Vokal je osnovni faktor, ki omogoča albumu »Kdo bo komu«, da ta razvija dotik plasiranega sporočila v polnem iskoristku, pristno, organsko in da v svoji iskreni pridigarski nazobčanosti neprikrite ostrine, vseskozi stvarno vznemirja poljubnega konzumenta. Vokal je lahko mehak in prožen (Kebr), ali pa sunkovito eksploziven s pravo in izdelano karizmo nadležno nergavega nagovarjanja množicam! Le tako se lahko »groove« skupine tudi polno izrazi! In tudi se.
V stanju obče apatije je naravnost fascinantno, da je nekdo še dovolj pogumen in si upa s prstom pokazati na krivice, ki jih v družbeni hierarhiji trpi mali človek (pravzaprav osnovni steber te hierarhije). Dragi slovenski premier! Strezni se in odreši nas Slovence z lepo bodrilno besedo, da dvignemo znova glave po konci. Naj ti primorska burja imenovana Low Peak Charlie dodobra nakuštra lasišče, kolikor ga je še ostalo. Low Peak Charlie so nalezljiv revolt odraza današnjega stanja demoralizirane družbe, ki je v nepotešeni sli po denarju pozabila na normativ osnovnih človeških vrednot, zdravega čustvovanja, duhovne zrelosti in ji ni mar, da kot virus nepovratno uniči samo sebe.
Low Peak Charlie ne prinašajo glasbene revolucije na planet, so pa izjemni karatkerni posebneži slovenskega glasbenega ozemlja velikih potencialov! In prvenec "Kdo bo komu" je več kot slikovit izdelek 12. skladb jasno izdelanega karakterja s katerim polaga skupina temeljni kamen zdravega art razvoja, kot tudi zrelih iztočnic komercialnega uspeha v prihodnje!
na vrh