"Kayleigh", prvi single z monumentalnega albuma "Misplaced Childhood" (1985), je največji hit in najbolj poznana stvaritev v povesti britanskih progresivno rockovskih legend Marillion. Ta čudovita ljubezensko-izpovedna balada, katero je karizmatični pevec Fish posvetil svojim številnim razpadlim zvezam, je naletela na huronski komercialni uspeh in vselej visoko inovativno in ambiciozno skupino nepričakovano izstrelila v stratosfero najbolj uspešnih rockovskih izvajalcev osemdesetih. Do danes ostaja njihov najuspešnejši single, kar se tiče uvrstitve na vrhove tedanjih glasbenih lestvic. Za dobro promocijo je aktivno skrbela tudi radijska postaja BBC Radio 1. Poleg domačih britanskih lestvic je izjemen uspeh doživel še na Irskem, Franciji in Norveškem, kjer se je uvrstil med deset najbolj poslušanih skladb, medtem ko do danes ostaja njihova edina skladba, ki se je v ZDA prebila med 'top 100', kar je za progresivni rock po navadi povsem naglušne Američane vsekakor nezanemarljiv dosežek.
"Kayeligh" je po svoji naravi izjemno subtilna power balada, kjer se Fish spominja svoje prve ljubezni pa tudi vseh nesrečnih zvez, ki so temu sledile. Z nepozabnim uvodnim kitarskim rifom v režiji Stevea Rotherya, dinamičnimi Kellyevimi sintetizatorskimi vložki in izrazitim melodičnim refrenom na račun Fishevega romantičnega vokala, še danes navdušuje tako po tehnični kot emocionalni plati, zato si je povsem upravičeno prislužila status ene največjih uspešnic osemdesetih.
Promocijski video je vseboval ob berlinskem zidu korakajočega Fisha, kar je bila logična lokacija glede na to, da je bil "Misplaced Childhood" posnet v Berlinu. V videu se pojavi tudi Nemka Tamara Nowy, kasnejša (zdaj že dolgo bivša) Fisheva žena in Robet Mead, deček, ki je glavni junak naslovnice za "Misplaced Childhood" ter singlov "Kayleigh", "Lavender", "Heart of Lothian" in "Welcome to the Garden Party".
Najbolj zabaven podatek pa je ta, da je izjemen uspeh tega zimzelena povzročil drastičen porast imena Kayleigh med britanskimi novorojenkami. Po letu 1985 je namreč tovrstno poimenovanje doživelo 96% porast. Od leta 1997 se uvršča med trideset najbolj popularnih ženskih škotskih imen, medtem ko v Walesu in Angliji sodi med petinsedemdeset najbolj priljubljenih. Kljub temu, da je Fisha pri poimenovanju skladbe navdahnilo ime nekdanje simpatije Kay Lee, je imel pri pisanju besedila v mislih vse svoje prejšnje, propadel zveze, katerim je skladba tudi posvečena.
Na 12-inčni verziji singla se nahajata še alternativna verzija "Kayleigh" ter "Lady Nina", katera je kasneje izšla tudi kot samosvoj single, namenjen izključno za ameriški trg, čeprav si tega ni zaslužila, saj je glavni kandidat za najslabšo stvaritev Fish ere. Ritem mašina enostavno ne paše v Marillion zvok.
"Kayleigh" je zimzelen, katerega pozna tudi veliko ljudi, ki sicer sploh nimajo pojma o glasbi Marillion ali progresivnemu rocku nasploh, kar pomeni, da je za prepoznavnost tega v osemdesetih razmeroma upehanega žanra naredil izjemno veliko. Po navadi so hiti za prog rockovsko skupino dvorezen meč, saj velikokrat škodijo njihovemu dotedanjemu renomeju, a "Kayleigh" je po tej plati povsem druga zgodba saj več kot uspešno združuje tako komercialni kot progresivni naboj legendarnega kolektiva.
na vrh