Dan D so že pred leti veljali za eno najboljših slovenskih rock skupin, ki jim ni bilo potrebno nastopati le na pijanih študentskih zabavah, temveč so si prostor zaslužili tudi med resnejšimi poslušalci glasbe. Kljub vsemu pa sem skozi vsa ta leta dobil občutek, da jim ni uspelo prebiti uroka "prvi na vasi, zadnji v mestu".
In potem, ko so že povsem poniknili in jih je bilo skoraj nemogoče slišati v živo, mnogi so govorili o razpadu skupine in v isti sapi tudi obžalovali razpad ene najbolj iskrenih in pristnih rock skupin v Sloveniji.
No, Dan D so ta čas ustvarjali in pripravljali material za novo ploščo. Naslovili so jo zelo pomenljivo Katere barve je tvoj dan?, izšla pa je pred dobrim tednom dni. Povrh vsega je plošča izšla pri slovenskem založniškem gigantu, producentsko delo je opravil mojster rock zvoka Žare Pak in zelo verjetno je, da so Dan D s to ploščo stopili v novo pomlad.
Skupino sestavljajo Marko Turk, ki igra kitaro, Andrej Zupančič igra bas kitaro, legendarni Dušan Obradinovič bobna, Boštjan Grubar sedi za klaviaturami, karizmatični Tomislav Jovanović pa igra kitaro in seveda poje. Nezgrešljiv pečat je na plošči pustil tudi Davor Klarič!
Vseh dvanajst skladb na plošči je odigranih v precej klasičnem rock stilu, čeprav je sila težko govoriti o povsem klasičnem rocku. V večini skladb so zelo izrazite klaviature, ob tem pa ob številnih spremljevalnih vokalih slišimo še množico nenavadnih zvokov, ki kazijo zvok.
Tudi zvok je zelo čist in producentsko dodelan in pri tem zelo spominja na Siddharto in njihovo drugo ploščo Nord, čeprav je kakršnekoli vzporednice nemogoče vleči. Vokal je vsekakor eden tistih, zaradi katerega so se Dan D vedno razlikovali od mnogih podobnih skupin – vokal zelo redko pride do svoje silovitosti in barvitosti, saj je prevečkrat popačen in lahko rečem kar uničen.
Seveda ni vse tako črno, kot izgleda na prvi pogled. Uvodna skladba Plešeš bo počasi postala hit, zagotovo pa se ji bo pridružila še kakšna. Skladba Oprostite, ne razumem se ponaša z zelo zanimivim solo delom, izvrstna pa je skladba Čas. Speven refren, izvrstno besedilo, dobra instrumentalna podlaga.
Katere barve je tvoj dan? s številnimi kitarskimi riffi in ostrino močno spominja na stare Van Halen, že v naslednji skladbi Le naprej pa se Dan D znova predstavijo v povsem drugačni luči. Nekoliko bolj otožno, baladno, pri čemer refren (žal) spominja na Nude.
Skladba Otroci sonca se mi zdi med slabšimi na plošči, pa čeprav jo odprejo izvrstni kitarski prehodi, nato pa kaj kmalu nastopi angleški rap vložek Ujc-a in celotna skladba izzveni kot obupno oponašanje Limp Bizkit.
V skladbi Roke z glasom nastopi Nina, vendar skladba močno spominja na Pando, skladba Ti znaš spomni na pozabljene Shyam, v skladbi Iluzija pa se za konec Dan D predstavijo v hrvaščini. Na sploh plošča proti koncu postane nekoliko enolična in poslušalcu se vedno bolj dozdeva, da je vse nekje in nekoč že slišal.
Glasba Dan D me je nasploh zelo spomnila na glasbo preslišane skupine Shyam, ki so se ravno tako trudili z zrelo in glasbeno dovršeno oblika rocka, a jim je spodletelo. Mogoče so danes časi drugačni in mogoče bo Dan D le uspelo?! Zaslužijo si, da jim prisluhnete, saj so njihova besedila odlična in tudi v glasbi boste vsakokrat našli nekaj novega in drugačnega.
Glasba Dan D vsekakor ni primerna za študentske žure, saj njihova besedila skrivajo veliko življenjskih resnic in smislov, glasba pa ni enolično guljenje treh akordov in predvidljivo zaporedje kitic in refrenov.
na vrh