Vsa ta prevaljena kilometrina je glasbenika napeljala k temu, da je prišel čas za samostojni glasbeni projekt, kjer bo dal svoji kreativni glasbeni žilici polnega avtorstva absolutno prednost. "K-Metal" podaljšano v "Kryptonite Metal", ki sicer ohranja vse vitalne funkcije nadzvočnega kolege Supermana, je studijski prvenec projekta Zabukowski. Že samo ime projekta, kot dovtipi, ki jih sproža skovanka "K-Metal" namiguje na to, da je zadeva ustvarjena v duhu lucidnosti, ki je v skladu z zahtevami zrele in okusne estetike rock žargona, posrečeno umeščena v nabor 10. skladb s katero se predstavlja Zabukowski. V tem oziru se ne gre čuditi, če je to lucidnost Franci Zabukovec podedoval od pajdaštva z Magnificom ali trenutnega zabavljaštva z Rock Partyzani (upam le da AC/DC niso slučajno videli naslovnice njihove druge plošče Vedno na pravi strani).
Ne glede na ime albuma kovinskega prizvoka, pa je glasba na njem hard rock. Melodičen hard rock, ki pa mu v prvi vrsti seveda poveljuje in duhovita pronicljivost kitarskega izrazoslovja Francija Zabukovca. Album je od glave do pete opremljen z bravuroznimi kitarskimi solažami, ki v ničemer niso pretenciozne, pač pa sledijo prirojenemu čutu vožnje po zlati sredini zdrave izbire in razmestitve tonov v njih. Tako dosegajo izjemno poslušljivost in tistim, ki se vžigate na prvo žogo popolno razumljivost. Ob tem Zabukovec opozori, da gre za multidisciplinarnega kitarskega virtuoza. Glasbenik s svojimi vragolijami uspešno združuje dva temeljna atributa svoje glasbe. Odlično se namreč sporazumevata preko albuma v svojem dialogu sledenje čutu ustvarjalne iskrivosti in plasma tehnične izpiljenosti (osupljiva hitrost in natančnost brzenja s prsti po kitari), kar bo v temeljnih zahtevah nasitilo tudi najbolj razvajene glasbene uživače.
Tak kitarist si zato ob sebi zasluži v studiu tudi najboljše glasbenike. Glavnino sooblikovanja zvočne podobe albuma prinašajo poleg Francija Zabukovca na album odlični slovenski glasbeniki, to so: rock vokalist in multi-instrumentalist Sergej Škofljanec (Requiem), ki z izjemo o skladbe Moja dama, prispeval svoj vokal za skupno sedem skladb (dve na albumu sta instrumentalni), basist Cveto Polak (solo, Jelen, ex-Šank Rock) ter bobnar Roman Ratej (Jelen).
Izbira Sergeja Škofljanca je odlična poteza. Ta glasbenik poseduje kristalno čist avtoritativen vokal in izreden, prirojeni čut za kameleonsko spreminjanje in prilagajanje barve glasu. Verzi so v celoti odpeti v slovenščini. Vsekakor jih je težje zlagati kot v angleščini. A prekaljeni mački vedo, kako se stvarem streže tudi v tem oziru, zato so z visoko odliko spojili slovenske verze v skladbe pristnega hard rock izročila, da le - ti učinkujejo optimalno in ohranjajo vso melodičnost izraznosti vodilnih motivov. Še več. Škofljanec je s karakteristikami izrednega vokalnega dometa tisti pravi naslov za vnos dodatne melodičnosti!
V glamersko našopirjeni Dej bejbi dej (bežni občutek kot bi Gary Moore strgal z verige in pobegnil za hipl v tovarno AC/DC riffov), pristopa namerno z blago grlenostjo, ki vnaša potreben občutek nesramnega pobalinstva, ki ga takšna skladba potrebuje. Otvoritev albuma je pompozna z zmagovito Zdaj grem sam naprej odličnega vodilnega riffa, ki v melodični kompaktnosti hipoma prevzema pozornost poslušalca, kot se za začetni del albuma tudi spodobi! Spet silno prožni Škofljanec opozori, da ne poje zaman v slovenski "trubute to" Iron Maiden skupini (Iron Median), ko useka Zabukowski v skladbo posvečeno Ronnie James Dio-u in naslovom Mavrica. Asociacije na preminulo rock eminenco kar dežujejo, bodisi v prevodih (Rainbow, Rainbow in the dark) ali verzih ("tvoja gora v srebru se sedaj blešči"). Skladba poseduje tisti dotik svečanosti, atmosferične drama koprene, z vodilnim refrenom, ki v vsem opraviči svoj namen (posvetilo). Mavrica bi bila prav tako na moč posrečena izbira, v kolikor bi bila izbrana za otvoritev albuma "K-Metal".
Skladba Moja dama z vodilnim vokalom, ki ga prispeva Vojo Djuran (Botri), pridobiva nekaj podobnosti s posameznimi trenutku albuma Feniks zasedbe Mary Rose, saj približa Djuran ujeto razpoloženje razpoloženjem, ki jih ustvarja s svojim vokalom Žanil Tataj - Žak na omenjenem albumu zasedbe Mary Rose.
Eden favoritov in najlepših skladb albuma "K-Metal" je pol baladna Sanjam. Poseduje izjemno graduirano rast vzdušja, ki doseže svoj vrhunec v izdelanem, melodično zapeljivem refrenu. Sam aranžma in zgradba skladbe, sta pisana na kožo Škofljancu, ki iztrži s svojim imenitnim vokalom maksimum v nizanju občutij. Piko na "i" postavi Zabukovec s sanjsko solažo, ki poostri drama teater, dodani aranžmaji klaviatur, v ozadju, pa drama moment le poglabljajo. Prej sem omenjal lucidnost. Prav ta skladba je tipični primer izjemne kombinacije vzdušij drama teatra (instrumentalni del) in lucidnosti, ki jo posedujejo verzi (vokalni del), odpeti "smrtno resno". Vsak moški sanja o miru v partnerskem razmerju z žensko. Tega miru pa žal v stvarnosti ne dočaka nikoli. Zato lahko o tem le sanja. Enkratno! Izkoristek melodije v briljantni kompaktnosti skladbe z roko v roki okusno položenih verzov (v slovenskem jeziku!). Briljantna skladba.
Dinamika se na albumu nikakor ne ustavlja. Skladba Kryptonite je živahni instrumental, kjer prednjači melos, ki opozarja, da sta Slovenija in z njo slovenske gore list Franci od nekdaj tesno povezana z Balkanom. Torej kitarsko jezikoslovje odjadra na tej točki proti jugu in tako prinese nov razpoloženjski odklon albuma s svojo izrazno posebnostjo. Ni vse zlato (kar se v temi sveti) je Franci izbral za predstavitveni single albuma, saj prinaša enega najbolj pretočnih refrenov visoko zapeljive melodike, ki vžiga ob poslušanju na prvo žogo. Zelo posrečen kandidat za drugi single albuma (poleg fantastične Sanjam), pa je skrajno zabavna Moj največji problem, kjer je hedonistično vzdušje mojstrsko podžgano z vključitvijo pihal. Nagajivosti ji ne manjka!
Metalu, na katerega namiguje naslov albuma, se najbolj približa prav zaključni naslovni kompaktni instrumental "K-Metal", kjer spregovori kitarsko raketiranje iz vseh položajev, skozi pospešeno navit ritem, kjer Francijeva nova kitarska utrgancija potrdi, da je možakar od vseh idej izbral znova le najboljše za album.
Kako pripeljati tale esej h koncu? "K-Metal" je nov odličen dosežek na slovenskem kar se tiče hard rock glasbe. Pravzaprav je takšne glasbe danes v Sloveniji zelo malo. Gre za izdelek, ki črpa navdih iz glasbe sedemdesetih in osemdesetih, ki so prinesla zlato dobo hard rocku. Tudi sistem skladanja same glasbene zasnove vseh skladb je podrejen izročilu osemdesetih let. In ne skrbite. Ljubitelji kitarskih asov, kot so Eddie Van Halen, Michael Schenker, Gary Moore ali Tony MacAlpine, boste prišli gotovo na svoj račun. In več. "K-Metal" sodi v obvezno zbirko vseh ljubiteljev, ki vam imena Šank rock, Chateau, Mary Rose, Requiem, niso neznanka, kot tudi svetovna imena melodične hard rock šole.
Material na K-Metal je dlakocepsko izpiljen! To dokazuje bogata opremljenost prehodov v skladbah, ki jih Franci nadgrajuje z iskrivimi kitarskimi ornamenti, dodelane solaže jasno izklesanega profila melodične retorike, ki so mojstrsko vgrajene v osnovne motive skladb ter sama visoka pretočnost navezava kitica-refren, z neoskrunjenim elementom graduirane rasti razpoloženja, ki dosega v vseh skladbah vrhunce v visoko poslušljivih refrenih.
Franci Zabukovec je s tem albumom na najbolj neposreden in pristen način razgalil slovenski javnosti svojo osebnost glasbenika. Dokaz za to je izjemna izpiljenost aranžmajev, motivska razgibanost med skladbami, visoka dinamika albuma, ki jo narekuje glasbenikov tenkočutni žar perfekcionizma. "K-Metal" je zrelo definiran album visoko dovršenih skladb, ki so se v končno podobo razvijale torej skozi daljšo časovno enoto.
Očitno se v Sloveniji nekaj korenito premika. Generacija, ki je postavila na noge slovenski rock osemdesetih, znova polno brca. Cveto Polak je izdal odličen samostojni album "Bass Line", novi album zasedbe Requiem je tik pred durmi, prav tako zasedb Mary Rose in Chateau, pravkar se je formirala super rock zasedba Jelen in napovedala novi album. In dobili smo "K-Metal"! Upajmo, da se bo zgodba imenovana Zabukowski nadaljevala še s kakšnim albumom, saj je to trenutno povezovanje zrele generacije slovenskih rock glasbenikov izjemno vodilo mladim in neuveljavljenim rock skupinam v Sloveniji, da stisnejo zobe in vztrajajo na začrtani poti!
na vrh