Attic Mist so mladi in nadebudni kranjski rockerji, ki združujejo v svojo glasbeno povest elemente hard rocka, rock'n'rolla, v vsem tem pa je moč zaznati tudi ščepec blues retorike. Vse skupaj učinkuje retrozvočno. Attic Mist iščejo svojo »vintage« pozo.
Skupina je po dveh letih delovanja spravila od sebe svoj prvi uradni dokument. Sredi letošnjega septembra izšel EP z naslovom »Just A Taste«. Na njem demonstrirajo mladi upi slovenskega rock revitalizma všečno mero potence in mladostniške ihte, kot tudi porogljivega uporništva, ki sodi vkup k osnovni izkaznici samega poslanstva za katerem stoji skovanka rock'n'roll.
Preprosti riffi, ki nagovarjajo poslušalca neposredno, všečna raba angleščine v verzih, ki s pravo metriko razvijajo dodatno mero dinamike v podobi skladb, koketna in kompaktna groove ritem sekcija, pa tudi učinkovito komunicira z riffovskim zidom. Očitno se je kvintet v izrazoslovju medsebojno ujel na pravi frekvenci in enovito diha, ko realizira svoje ideje.
Te ideje pa žal ne posedujejo note, po kateri bi skupina že v samih začetkih sevala prepoznavnost in otipljivo karizmo glasbene izkaznice. EP ne prinaša glasbenega razodetja, jaše po že preizkušenih frazah davne preteklosti, zato je nujno, da skupina v prihodnje razvija med snemanjem več hrupnosti znotraj studia. Več mastnega zvoka v kitarah, četudi je treba za to nasneti več kitar drugo čez drugo. Tu je še kar nekaj prostora za okraševanje osnovnih vodilnih kitarskih motivov z dodatnimi ornamenti. Npr. uvodna Taste, do samega refrena ne razvija grabežljivosti, ki jo pričakujemo od uvodne skladbe v žanru, kjer si podajata roko retrozvočna hard rock in rock'n'roll minimalizem. Torej skriva aranžiranje še nekaj neizkoriščenega prostora
Pravijo da, kjer je volja, tam je pot. EP »Just A Taste« ne skriva dejstva, da posedujejo fantje in bobnarka(!) Zala talent, da znajo spraviti skupaj komad, ki v aranžmajih stoji kredibilno in z všečnim učinkovanjem. Problem je past generičnosti, saj je bilo samo na tleh Slovenije v oziru preizkušanja znotraj križanja predmetnih (prej omenjenih) žanrov, ki jim sledijo Attic Mist kar nekaj poizkusov, obenem pa so se na prizorišču že ustalile zasedbe, ki znajo streči taistim stvarem za enkrat mnogo bolj prepričljivo (Top Stripper, Stray Train,...). Roko na srce in v bran Attic Mist, tudi z nekaj več koncertne kilometrine in izkušnjami.
Nadebudni začetki torej. Nič takšnega kar že ne bi okusili ali slišali, pa vseeno. Gre za srčno pristopanje s katerim skupina opravlja prve korake v svet rock'n'roll in hard rock revitalizma. Čuti se, da je zasedba še zelo mlada, nekje je pač treba začeti. Pustimo torej času čas.
EP-ju "Just A Taste" lahko v celoti prisluhnete TUKAJ!
Attic Mist - Taste:
na vrh