To ni album za trde buče! 45. minut jazza, ki zahteva popoln odklop. Nobenega ratia. Preprosto le stanje popotovanja brez zavednega. To je tisto stanje, ki nas navdaja z nelagodjem, a je del nas, pa smo mu zaradi načina življenja od časov »veleumnih izjav« Deskarta, pa po letnicah navzgor, obrnili hrbet! Ko smo zavestni lahko kontroliramo naša dejanja in to nam daje občutek varnosti. A nas to stanje mnogokrat oddalji od mnogih informacij, ki smo jim izpostavljeni lahko le ob odklopu zavednega. Prav album ’Joyful Spontaneity’ ne prenaša logične analize, ko teče skozi receptorne organe. Pravzaprav je sleherna recenzija nedorasla informaciji tega albuma. Tudi ta.
Eksperimentalni strogo disharmonični jazz, ki v lepoti kaosa išče red in obratno, je za povprečnega poslušalca težak zalogaj. Tudi gurman rabi kar debelo kožo, da se mu vsaj kolikor toliko dostojno približa. Vsekakor gre za izdelek namenjen ozkemu profilu zelo zahtevnih poslušalcev jeklenih živcev in debele kože, ki razumejo odklop zavesti.
Cene Resnik - mož, ki stoji za tem izdelkom, ni nikakršen zelenček v glasbenem udejstvovanju. Za seboj ima konzervatorij v Grazu, sodelovanje s preminulo legendo zasedbe Weather Report Joeom Zawinulom, ki je bil njegov učitelj, skupaj pa sta v letu 2007 tudi delila oder. Cene je svoj glasbeni profil loščil tudi v ZDA.
»Joyful Spontaneity« je 45. minut svobodnjaškega eksperimentiranja na medsebojni relaciji tenor saksofona, kontrabasa, violine in bobnov. Seveda v popolnem instrumentalnem ustroju. Forma skreiranega materiala je tako rahla in prožna, da ji lahko dodaš pridevnik »aformnosti«. Predstavljajte si koncertno igro »na prvo žogo«, pa kar pride ven, pač pride ven. Seveda pa je za to potrebna perfektna kemija snovalcev tovrstnih glasbenih ekscesov, ki so v današnjem času in svetu izvrstni svarilni opomniki, da smo elementu življenjskega standarda spontanosti že davno tega obrnili hrbet.
Spontanost se pajdaši seveda z elementom popolnoma nepričakovanega razvoja dogodkov. Posamezni gradniki glasbe albuma »Joyful Spontaneity« delujejo v izražanju popolnoma svobodno, neobremenjeno s tem kar počenja drug instrument v tej partnerski navezi kvarteta. In vendar zaokrožajo med seboj smiselno celoto, ki deluje tako, da instrumenti pravzaprav podžigajo drug drugega. Forma, ki jo načne tenor saksofon se hitro spajdaši z linijo violine, ki igra povsem svojo pot, pa vendar pri tem eksperiment ne izgubi rdeče niti. Jasno je, da imajo bobni povsem proste roke in toliko improvizacije, kot jo ponudijo v »luknjanju« ritmov in jo je zategadelj strnjene na tem albumu, težko najdeš danes v svetu glasbe. Sploh velja to za slovenski glasbeni prostor.
Naslovi skladb odražajo stanje emocij, ki ga skuša kvartet v tej kemični navezi albuma izpostaviti, ustvariti, ponuditi poslušalcu. Skladba Awerness se razvija kot alarmantno svarilo, shizofrenične zaporedne eskapade improvizacij štirih gradnikov kvarteta samo-ojačujejo shizoidno stanje uma posameznika danes. V Preciious Jewel se kvartet spogleda z več melodične forme, z več umirjenosti, celo preudarnosti - kar je na tem mestu skorajda pregrob termin, predvsem pa prevzemata primat na prvih dveh tretjinah skladbe v tem dialogu solizmov kontrabas in tenor saksofon. Potem se prebudi violina in doda občutek furoizne obsesije lastnika dragocenega nakita – le ene od neskončnih materialističnih zablod maloumja na biblijskih apostolatih vzgojenega »malega človečka«, ki sledi le življenjskim nazorom, kot mu jih diktirajo veliki svetovni konspiratorji.
Skladbe se razvijajo na analitično prvo uho v začetku, kot počasno, a stopnjevano oglaševanje, atmosferični krešendo, pa dosegajo v zaključni fazi svoje igre. Album pričara tudi elemente norčave lucidnosti, ki jo seva kemija komunikacije instrumentov v skladbi Generosity. Največ samosvojskosti in eksperimentalnega samopašništva, a hkratne zanimivosti tega albuma, pa pooseblja sporočilnost skladbe Shikantaza, ki vas bo s peresno lahkoto popeljala v deželo sončnega vzhoda.
Glasba na tem albumu je glasba, ki se ob sleherni interpretaciji zrcali drugače. Spontanost namreč to zahteva v umetnosti. Zato bo vselej zanimivo prisluhniti temu izdelku v njegovi živi odrski interpretaciji. Svoboda, ki jo je ta album ujel in jo prenesel iz brezmejne zakladnice glasbenega univerzuma v teh 45 minut, nosi značaj pozitivne »usekanosti«, ki pa je odigrana z izjemno širino glasbene inteligence, v katero se boste zaljubili hipoma vsi tisti, ki ne prenašate konformističnih kalupov in že prežvečenih glasbenih form. Vsi tisti, ki ste potentni dovolj, da lahko spontano odprete svoje srce.
na vrh