Jacuzzy Krall, po »domače« Jakob Krall, je še eden izmed izredno nadarjenih glasbeno-poetičnih vizionarjev, ki tako predstavlja svoje artistično poslanstvo s studijskim prvencem »Jacuzzy Krall«. Mož je v preteklosti nabiral izkušnje ob sodelovanju s Sausages, kasneje pa je deloval v zasedbi Los Ventilos. Štirinajst »mastnih« točk, v smislu naphanosti z jedrnatostjo same poezije, kot tudi glasbene vsebine, postavlja tega izvajalca na posebno mesto znotraj slovenske glasbene scene. Pravzaprav mu odpira na stežaj svoja vrata na polje srednjevalovske dostopnosti. Nekatere med točkami so, v kombinaciji jedro-jedke vsebine s katero špika možakar (skozi ritem in rimo v poeziji) ter kompaktne muzikaličnosti, namreč na moč kompatibilne z možnostjo rotacije na radijskih frekvencah.
Ena pomembnejših izraznih iztočnic tega albuma je hip hop, skozi katerega Jacuzzy Krall brezkompromisno družbeno kritično obračunava z zablodami »civiliziranega« sveta, nad nepravicami malega človeka, kvazi-moralizmom in občem kičem lepobesedičenja, za katerega skrivamo pravo resnico. Poezija je torej zgodba zase, v vsej lucidnosti in zbadljivo zafrkljivi naravnanosti je polno prizemljena ter odtis pristnega zaznavanja zlaganosti krasnega novega sveta.
Jacuzzy Krall je za svoj studijski prvenec zbral ob sebi široko paleto priznanih slovenskih glasbenikov, ki so si s preteklimi dejanji izborili cenjeno in priznano mesto v zabaviščnem parku slovenske glasbe. Poezija, ki jo v sveti preproščini, a presunljivem resnicoljubju, podaja Jacuzzy (navadite se že enkrat na to »prekleto lublanščino«), je spretno embalažirana v sočno glasbeno vsebino, ki je zgrajena v večji meri organsko, z dodanimi ličili programskih zank. Odebeljene bas linije iztržijo v aranžiranju lepo dozo razpoložljivega prostora, da z improvizacijo, ustvarjajo bogato nafunkiran groove skozi album. Linije glasbene spremljave ne skoparijo z jazzovskimi vzporednicami, Jacuzzy pa pretkano implementira skladbe z dodatnimi linijami spremljevalnih, mešanih moško-ženskih vokalov, ki v barvanju aranžmajev komplementarno součinkujejo z njegovimi diktati. Kitara lahko v refrenih ostreje zahrumi ter se spogleda z metalsko plazovitostjo samih kitarskih fraz. Refrenski napevi so večinoma zapeljani v spevne refrene, ki se kontrastno odlepijo od hip hop diktatov kitic. Zgoščina mnogoterih zvokov, ki se prepletajo v ozadju Jacuzzyjevega podajanja poezije, je včasih tako pestra, da vzbuja občasno celo občutja blagega glasbnega kaosa, kar pa odlično godi, naspoh ko se sooočiš s samim bistvom informacije v Jacuzzyjevi, ne ravno rožnati sporočilnosti. Atmosfera je mestoma namerno teatralno zasičena tudi z dodatki v naravi posnetih zvokov, ki jih producirajo najrazičnejše živali.
Album »Jacuzzy Krall« ne preneha zabavati, kot tudi ne zaposlovati poslušalca s svojo bogato sporočilnostjo polno otipljive glasbeno-poetične substance. In v tem učinkovito vztraja tudi po več rotacijah v CD predvajalniku. Večplastna glasbena naravnanost, ki jo je več kot prepričljivo ujel ta glasbeni dokument, pa nosi prenekatere razvojne nastavke, s katerimi zna Jacuzzy Krall v prihodnje še kako prijetno presenečati. Seveda je predpogoj stalna močna glasbena zasedba spremljevalnih glasbenikov ter možakarjev pesniški navdih. Prvi oziroma temeljni korak je torej opravljen z veliko kvaliteto.
na vrh