Kočevje z Ribnico je že od nekdaj močno zatočišče punka in s tem zibelka mnogim slovenskim punk bandom. Pravzaprav je Kočevje eden izmed centrov slovenskega punk gibanja, ki ga lahko postavimo ob bok Kranju ali Trbovljam kot še dvema tradicionalnima bazama punk kulture. Pankeroschi, Kosmate Dlesni, Sintetika, Golliwog in Nčodnč so skupine, ki jih je v zadnjem času na površje izpljunil kočevsko-ribniški konec in že krojijo vrh slovenske punk srenje. K duhu napredka scene so jeseni 2009 svoj kozarček pristavili tudi Nčodnč ter izdali svoj prvenec, poimenovan "Izlet v neznano".
Kočevski trio brenka, ustvarja in pesni od leta 2005, v tem času so fantje izklesali svoj lasten stil, ga zapakirali, posneli, v samozaložbi izdali ter plasirali na trg v upanju na nadaljni korak na njihovi glasbeni poti. Fantje prisegajo na jezen, agresiven punk z veliko dozo melodike, tako v kitarskih pasažah kot vokalnem večglasju, tipična odrezava besedila o zafuranem svetu pa so tisti šibki del njihove glasbe, ki jih zaluča v vrečo "še enih punkerjev več".
Nčodnč gojijo v sicer glasbeno pustem žanru izreden občutek za grajenje skladb. Kljub le trem inštrumentom in posledično majhnem maneverskem prostoru fantje ustvarjajo dinamično glasbo, v skladbo znajo vplesti ideje iz različnih vetrov. Triakordni riffi niso pravi pogoj za kompleksnost skladbe, kar se Nčodnč dobro zavedajo, zato svoje rešitve iščejo v mnogih prehodih iz umirjenejših v razbijaške vode, raznoliko uporabo kitarskih efektov, spogledovanjem z metalskimi elementi, nekaterimi ska kitarskimi podlagami, brutalnimi izbruhi jeze in na drugi strani občasno celo zasanjanemu "popish" zvoku (seveda ne v stilu kakih kvazi punkerjev tipa Backstage ali Zablujena Generacija, da ne bo pomote!). Bobni se v mirnejših momentih zatekajo k funky usmerjenosti, celostno podobo krasi tudi močna prisotnost bas kitare - produkcijsko so odgovorni zadeli točno na glavo žebljička! Vsej agresiji navkljub se v ušesih poslušalca ves čas bohoti melodičnost, predvsem v obliki dinamičnih vokalnih linij. Vokalisti se med sabo izmenjavajo, kot brzostrelke na soški fronti so nastrojeni eden proti drugemu, kar kaže na močne hard coreovske korenine, v refrenih pa harmonično potegnejo eden z drugim. Šibka točka je zagotovo sporočilnost, v kateri Nčodnč ne prinašajo nič svežega, iz reperturaja punk skupin že tisočkrat slišano nezadovoljstvo in flustracije o tej in oni temi dajo misliti, da je lirični del na albumu delo kakega golobradega mladeniča s preveč testosterona med njegovimi nogami. Kakšna deklina za streznitev bi v tem primeru dobro dela!
Že uvodna "Diskriminacija" nas popelje na avtocesto, od koder ni več poti nazaj! Močne kitarske linije, razgibana struktura in nenazadnje že omenjena prisotnost spevnosti so elementi, v katerih pluje celoten prvenec. "14" je surova skladba, rahlo se spogleduje celo z metalskimi prvinami in je ena izmed vrhuncev albuma, kakor tudi naslovna skladba "Izlet v neznano", v kateri so Nčodnč združili vse ključne elemente svoje identitete. V "Satani" ali "Radbi" domujejo ska ritmi in s tem pozitivnejši odtenek, v jeznem prvencu netipična karakteristika kočevskega tria.
Kljub zanimivim strukturam in formi, kjer niso vse skladbe sestavljene po istem kopitu, se po nekajkratnem poslušanju album nekako ne vtisne v ušesa do mere, da bi si človek vsebujoče pesmi prepeval na poti od doma do najboljšega soseda, razlog tiči v izpetosti samega žanra, vseeno pa so Nčodnč z "Izletom v neznano" naredili velik korak k prepoznavnosti v slovenskem punk podtalju.
na vrh