Kravitz, Lenny: It Is Time For A Love Revolution

Težko je verjeti, a Lenny Kravitz je na širši glasbeni sceni prisoten že celih devetnajst let. Obdobje nedvomno zavidljivega razpona, ki je v New Yorku rojenega glasbenika peljalo praktično skozi vse faze glasbenega razvoja, od simpatičnega a vseeno pogrešljivega rokerja, preko vrhunca rokerske poti z dvakrat platinasto Are You Gonna Go My Way, pa do končne metamorfoze v enega vodilnih seks simbolov moderne pop rock scene. Lenny je videl in občutil praktično vse kar videti da. Zdaj se vrača, tokrat oborožen z razburljivim kompletom štirinajstih skladb, ki bodo na obraze ljubiteljev konkretnejših kitarskih zvokov po dolgem času ponovno narisale nasmeh.

It Is Time For A Love Revolution je pravo razodetje, vsaj v primerjavi s pregovorno predvidljivostjo Kravitzovih zadnjih del. Človek se je ob konstantnemu preorientiranemu zanašanju na mtvjevsko popish nastavljanje, ki smo ga bili od Lennya deležni zadnjih nekaj let, ostrejšega kitaristovega odzivanja pač že dodobra odvadil. Kaj čmo, slepo sledenje potem, ki jih z nemim obračanjem trendnih kretnic tako samovoljno nakazuje scensko dogajanje seveda terja svoj davek in sedaj, ko je število potencialnih konzumentov trše ritmike v skokovitem porastu, se nam Kravitz ponovno predstavlja v vlogi neutrudljivega rock & roll žrebca, ki se ne brani objestnega plenjenja vaše duše. Kar mu je navsezadnje moč odpustiti seveda predvsem po zaslugi tega več kot odličnega albuma, ki niti malo ne špara z bruhanjem bistvenih rokerskih elementov. Teh je tule resnično v izobilju, bistveno preveč za borno povprečje spektra dojemanja rokerske kulture legij oboževalk, ki so pred leti ne dvomim da v pričakovanju pristne rokerske potešitve pridno gnezdile za Bežigradom.

Pozor, tule je še ena malenkost, ki bi vas utegnila zanimati! Album je v celoti avtorsko delo Lennya Kravitza, kar pomeni, da je gospod poleg skladanja, aranžiranja, miksa in ostalih nepogrešljivih elementov snemalnih procesov, odgovoren tudi za primeren zven vseh v projekt vpletenih inštrumentov. Multiinštrumentalizem, ki ga za povrh krasi še nesramno umazana produkcija, Lennya z It Is Time For A Love Revolution vrača h koreninam, ali bolje rečeno, poslušalcu ponovno nastavlja njegov pravi obraz. Šparanja energije tule ni opaziti. Love Revolution že uvodoma nakaže simpatiziranje z hard rokersko/funky retoriko sedemdesetih, ki z redkimi izjemami ostaja nosilni element albuma. Bring In On, Back In Vietnam in nekakšno posvetilo Rolling Stones v obliki Dancin' Til Dawn nadaljujejo z narekovanjem ostrega tempa, ki nam malce predaha končno privošči s simpatičnimi baladami I'll Be Waiting, neukročenim bluesom A Long And Sad Goodbye (ta mimogrede močno spominja na predhodni Lennyev triumf Believe), ki preko darežljivih vokalov izdajajo tudi kitaristovo sentimentalno plat. Kravitz nivo intenzitete v nadaljevanju še stopnjuje, postaja bolj nesramen, na trenutke celo nepredvidljiv. S paketom udarnih skladb bolj kot ne zavajujočih naslovov Love Love Love in predvsem Will You Marry Me nas namreč ponovno ošvrkne ostrina razpoložene funk ritmike, ki pa bi roko na srce še bolje služila svojemu namenu predvsem ob konkretnejše obarvanemu vokalu, ki ga pa Kravitz na žalost ne poseduje. Razlogov za veselje tule vseeno ostaja v izobilju. Zanj med drugimi vestno skrbita tudi sijajni This Moment Is All There Is in koda I Want To Go Home, ki z obilo hecne simbolike zaokrožita ta senzacionalni izdelek.