Uriah Heep so z "Innocent Victim" postali sofisticirani, na uho prefinjeno mehki in lahki, glasba je izgubila na eksperimentiranju in progresivnih trenutkov Byronove ere ni bilo več. Ne glede na to, da so Heep postajali vse bolj pop orientirani, pa Lawton v poppy Heep obdobje vnaša v glasbo izredno moč performansa svojega vokala, nasploh kar se tiče njegovega izrednega prefinjenega občutka za improvizacijo v oživljanju občutij. Popolnoma vživeto in z lepo mero bluesy erotike. Kitare so v produkciji pomaknjene v ozadje, Hammond orgel praktično ni, mnogokrat prime Hensley kitaro v roke in sedaj sta dva kitarista v skupini. Kitare ležijo v finem ravnovesju, na enostavno grajenih pop ritmih! In potem prileti Lawton kot vihar s svojim erotičnim strastnim bluesy vokalom v izrazito pivotalni vlogi in nabije album s kopico čustev, kar daje plošči tisto – nekaj več (tisto "nekaj", kar ne nosi vsak album), da ji lahko brez dlake na jeziku rečeš: "Da, to je zmes veličine največjih!" Nabrušeni Lawtonov vokal je bil zadetek v polno. Nasploh, ker se je Hensleyu takrat zahotelo pisati lahkotnejše rock kompaktne forme izdelanih melodičnih ekspresivnih refrenov. Lahkoten rock'n' roll drive v komadih Keep On Ridin', Flyin' High, Roller, Free Me in Cheat 'n' Lie.
Kolikor pa so Heep postajali sofisticirani, toliko bolj šokanten je npr. četrti komad Free 'n' Easy. Free 'n' Easy je pravzaprav v predrefrenu pravi heavy metal. Nosi "ride" ritem, tisti galopirajoči Kerslakeov drive vzet naravnost iz komada Easy Livin', torej adrenalinske naglice polna mera. Lawton je znova prepričljivo uničujoč na vokalu in Boxova kitara strupeno zabrenči in kot taka vodi vse niti tega odličnega heavy rock napada v pesmi.
Illusion je pesem, ki po magiji povezuje "Innocent Victim" s predhodnikom "Firefly" (1977) na najbolj intenziven način. Sanjava pesem, vokal nežen, mehak, obdan z imenitnimi "heep" multivokalnimi linijami. Tista magija, ki jo poznajo le Uriah Heep. Žalosten solo v srednjem inštrumentalnim delu, pesem na kateri gradi zvočno ozadje melotron, kot je to bilo značilno npr. za komad Firefly. Na tem re-release-u je dodan Illusion v celotni verziji. Na originalu se zaključi s funky fade outom, skozi katerega je položena tercetna harmonija kitar. No, ta dodan bonus komad se imenuje Ilussion/Masquerade. In drugi del tega bonus komada, imenovan Masquerade, nosi ta odlični funky del v celoti. Takšen nov sanjav trenutek je ujet v odlični The Dance, ki zažiga v kombinaciji melotrona, kitarskega skorajda ne disco pop kitarskega vah vaha, in z odličnim kontrastom, ki leži v fokusu pesmi, ki ga ustvarita na eni strani melodična Bolder-jeva bas linija ter seveda na drugi eksplozivnost Lawtonovega vokala. Ta pesem se genialno prelevi v magični zaključek plošče. Choices in melanholija v njem je še za kanček bolj spotencirarana, kar oživi pravo dramatično vzdušje. To je trenutek plošče, ki je atmosferični adekvat naslovnega komada plošče "Firefly". A komad je precej drugačen. Zanimivo je, da se tu Heep ne poslužujejo vokalnih harmonij, Choices pa je prežeta za razliko od tega z imenitnimi kitarskimi motivi, ki se okusno prepletajo skozi pesem in ulito navezujejo drug na drugega. Nič novega pri vsem umetelnem "heep" občutku za skladanje ekspresivnih kompozicij. Zaključek pesmi je, poleg komada Free 'n' Easy, najtrši trenutek in v tem delu končno oživijo tudi Kerslake-ovi bobni. Malo maneverskega prostora je dobil Lee na "Innocent Victim", no ta se je s "Fallen Angel" ( 1978) še zmanjšal.
Potem pa zvezda albuma. Hit hitov v letu 1977, sploh v Nemčiji so Uriah Heep z njim potolkli vse mogoče rekorde, imenovan Free Me. Nastal je popolnoma spontano v studiju. Spontanost pomeni popolno zmago, ko nič ne pričakuješ, ne načrtuješ in takrat pride k tebi točno to, po čemer iskreno hlepi tvoje srce. In Uriah Heep je tako prišel nasproti navdih za to izredno hit kompozicijo. Free Me je čisti pop štiklc. Preprost kot sam vrag. Pravi "heartbeaking" trenutek. Sofisticiran, a hkrati prežet z Lawtonovo čutnostjo in strastjo, ob kateri se vname sleherno žensko srce. To je komad, pisan na kožo pevcem tipa John Lawton. Hecno, tipa Lawton? Narobe, pisan je le za Lawtona. Še enega takšnega pevca namreč ni mogoče najti!
Prve razpoke so se pojavile v skupini. Hensley se je nagibal k pop zvokom, v Lawtonu pa so tlele bolj heavy rock iskre in si je želel skladanja komadov tipa Free 'n' Easy, ki jih je seveda v svojem obodbju bivanja pri Uriah Heep več kot upravičeno pogrešal. Hensley je imel zeleno luč Garyja Brona pri komponiranju Heep materiala in je bil tako tihi vodja evolucije Uriah Heep. Seveda je svoja trša leta Ken že očitno davno izživel v obdobju Heep Byronove ere in sedaj se je odlično počutil ob komponiranju povsem novega materiala za novo podobo Uriah Heep. Hensley je skompniral pet komadov nove plošče in od tega so štiri izrazito pop orientirane (med njimi Free Me), Illusion pa je "up-lifting dreamy eksperience" tipa pesmi Firefly ("Firefly" material pa je itak pravzaprav v celoti spisal Hensley).
Kot bonus komad je na remastru dodana odlična The River, ki je na "Innocent Victim" niso uvrstili. Ko jo slišiš, ti postane kar jasno, zakaj. Skozi njo "propelira" nafankiran melodični Bolderjev bas in tudi Kerslake je na bobnih trši. Ritem linija je ekslozivnejša od večine plošče "Innocent Victim" in očitno je bila Bronova politika do skupine takšna, da mora "Innocent Victim" zveneti komercialno kar se da. Torej mehko kar se da. The River, na plošči "Innocent Victim", bi bil nedvomen obliž za vse tiste, ki so pogrešali Uriah Heep z Byronom.
"Innocent Victim" ni tisto, na kar so nas Uriah Heep razvadili z Davidom Byronom. Je logično nadaljevanje "Firefly". Z mnogo manj čudežnih trenutkov visoko ambientalne atmosfere, ki jo je bila še "Firefly" polna, predstavlja popoln odklon h takratnim komercialnim pop rock trendom. Odličen album, kar se tovrstnih kompozicij tiče, kar za Uriah Heep ni bil nikdar problem. "Innocent Victim" ni kakšen posebno sijoč dragulj v kroni vseh Uriah Heep albumov. A po drugi plati, ko odmisliš "Heep" preteklost z Byronom, prideš do preprostega sklepa, da je "Innocent Victim" nadvse preprost sexy pop rockovsko dovršen album. Zmes veličine, ki jo premorejo veliki.
na vrh