Siddharta veljajo na domačih slovenskih tleh za eno najbolj popularnih rock skupin. Že od prvenca »Id« dalje. Šesti studijski album z naslovom »VI« je izšel pred štirimi leti. V obdobju med letoma 2011 in 2015 pa fantje nikakor niso stali križem rok. Do letošnjega leta so pripravili kar 20. novih skladb. Obrnila se je prva polovica leta in Siddharta se je odločila izdati prvo polovico skladb. Druga sledi ob koncu leta. Torej še ena studijska plošča skupine Siddharta bo izšla v letošnjem letu.
Novi album? Na prvo žogo in na prvi občutek »ustreljeno« deluje, kot bi Siddharta štartali iz albuma »Saga« avtorskim koreninam naproti. Zato je album posnet znova doma, v njihovem studiu in pod producentsko taktirko Dejana Radičevića, ki je produciral njihov studijski prvenec »Id«. Infra je ekstremno melodičen, recimo raje muzikaličen album. Išče definirano melodijo, ki zleze hipoma pod kožo. Išče tisto prepoznavno svečanost aranžmajev, ki jo kreira Siddhartin prepoznavni element melanholije. »Infra« je zategadelj previden album. Grabi preverjeno, »domače« (že znano), obenem pa zelo učinkovito in prepričljivo, pa čeprav ne gre iskati na njem ustvarjalnih presežkov.
Že prvi trije štikli albuma Dios, Do konca in Onna, naznanjajo težnjo skupine po iskanju grabežljive melodičnosti, medtem ko je četrti Ledena, izdan v začetku letošnjega junija kot prvi predstavitveni single, odstrel naravnost v obdobje ustvarjanja prvih treh albumov. Peta skladba albuma Da Sedere nosi enega najbolj popadljivih refrenskih napevov albuma, tudi zavoljo Tomaževih aranžmajev na klaviaturah, ki dodajajo v tej skladbi izrazni domet simfoničnosti. Če bi skladba izšla v obdobju izdaj albumov »Rh -« in »Nord«, bi verjetno postala danes Siddhartin zimzelen. Love Love je definitivni kandidat za še en predstavitveni single, v kolikor namerava Siddharta izbirati na albumu za ta namen skladbe, ki, tako kot Ledena, očitneje vlečejo na začetno obdobje ustvarjanja skupine.
Phatyuppie vtkana na sredini in Gianna na samem repu albuma prinašata največji eksperimentalni odklon albuma, z elementom nepredvidljivih obratov med vodilnimi motivi. Gre za dve najbolj zanimivi skladbi albuma, ki izkazujeta artistično zorenje skupine in zadržano voljo po preizkušanju drugačnega, novega. Evolucija se ne sme ustaviti, čeprav nosi ta album moment nostalgije in se ozira po delih z začetka kariere.
V skladbah so zadržani vsi tipski elementi Siddhartine edinstvenosti. Aranžmaji stojijo. Songi so močni v izpovedi in prepričljivo vžgejo. Kontrasti gradnikov Siddhartinega zvoka so optimalno razporejeni v zvočni sliki, ta pa zadržuje veliko organskost oziroma živost. Prvi magnet ostaja znova Tomi s svojim edinstvenim, do tega dne dodobra ponarodelim, vokalnim pristopom. Fant znova očara z izjemno podoživetostjo, ko plasira emocije na sleherni košček tega albuma. Jedro zvočne krajine in grabežljivih razpoloženjskih stanj oziroma vzdušij, tvori masivni zvočni zid kitarskih fraz, Primožev racionalni, a vžigajoči vložek minimalističnih kitarskih okraskov in seveda visoko gostolenje Tomaževega učinkovitega izkoriščanje klaviatur znamke Nord. Le te hodijo znova silno spretno po tanki liniji vzdrževanja visoke muzikaličnosti na eni strani in ščepcev improvizacije na drugi. Ritem sekcija ostaja nepogrešljiva v dejanjih in dodaja celokupni zvočni sliki izredno kontrastno ogrodje, s končnim občutkom, da »Infra« živo diha, kar je izkaz učinkovitega zaznavanja in kemije, ki funkcionira in še naprej raste med člani skupine.
»Infra« je točka kariere na kateri so se Siddharta za hip spogledali s preteklostjo. Po, roko na srce, idejno ne ravno prepričljivem predhodniku »VI«, so fantje potrebovali album jasno definirane muzikalične zaznavnosti, pa četudi deluje avra novega albuma zavoljo tega retro-nostalgično. Nekaj je gotovo. Konkreten niz skladb albuma »Infra« bo na novih koncertih precej bolje funkcioniral v kombinaciji z železnim repertoarjem prepoznavnih ultra hitov skupine, kot skladbe predhodnega albuma. In še nekaj je. »Infra« je le en postanek v evoluciji skupine. Verjamem, da bo osmi studijski album, to je naslednik albuma »Infra«, še pred koncem letošnjega leta, prinesel izdatnejši odmerek ustvarjalne izzivalnosti in podajanje v odkrivanje novih, za skupino, še neodkritih obzorij. Do takrat pa uživajmo v zelo lepem, ultra-melodično spevnem albumu »Infra«.
na vrh