Kot je vsem pravim ljubiteljem dobrega hard rocka znano, velja album »Indiscreet« za osrednjo, če ne kar »sveto« ploščo AOR žanra, ki so prišle iz Evrope v zlati dobi osemdesetih, ko je žanr veljal za komercialno uspešnega. Roko na srce. Ta album je tako reprezentativen in odličen, da bi moral krasiti zbirko CDjev slehernega gospodinjstva, ki stavi kaj na dobri rock'n'roll. Njegovi stvarniki FM, zastavonoše britanskega AOR/melodic rock vala osemdesetih, s pravi vrste evropskega odgovora na ameriški pristop, ki so ga zastopale zasedbe Survivor, Night Ranger, Journey, se danes z albumom »Indescreet« mnogo bolj ukvarjajo, kot pred tridesetimi leti, ko je bil album uradno prvič izdan. Na zrela leta so postali še bolj povezani z njim (in njegovim poslanstvom).
Tako so že ob 25. obletnici izdaje albuma zaigrali peščico koncertov na katerih so v celoti preigravali v živo ta album. No ob trideseti obletnici izdaje pa so se odločili, da ga posnamejo znova. To je v luči aktualnega delovanja skupine povsem opravičljivo. Šlepanja na staro slavo jim pri tem nikakor ne gre očitati, saj so FM v zadnjih nekaj letih doživeli pravi renesančni preporod in prenovo. Redno izdajajo studijske albume ter EPje in tudi njihov aktualni »Heores And Villains« je refleksija te izjemne kreativne navdahnjenosti, ki se drži skupine tudi v zreli eri delovanja.
Do izdaje novega studijskega albuma je ponovni izid albuma »Indiscreet« v prenovljeni (produkcijsko – izvedbeni) konfekciji, na moč dobrodošlo dejanje, ki lajša težka pričakovanja oboževalcev skupine, nad tem, kaj bo prinesel naslednji studijski album skupine. No deloma je k temu pripomogel sam pevec zasedbe FM Steve Overland, ko je v lanskem letu izdal svoj novi samostojni studijski album »Contagious«.
Kaj je bistveno omeniti ob slišanem na novo zaigranem »Indiscreet«? To da sobivajo gradniki zvočne slike v drugačnem dialogu. Torej. Stanjšano , kompresirano in nareverbirano produkcijo originalnega posnetka tega albuma iz osemdesetih, je zamenjala organsko poudarjena zvočna globina. Kitare iztisnejo po novem iz sebe več mastnega zvoka in udarijo živahneje, primejo bolj čvrsto in z večjo organsko dinamiko. Klaviature so nekoliko potuhnjene, čeprav ostajajo v krajini zvoka odločno obče prisotne, a odzvanjajo kanček manj invazivne, kot v originalni zvočni razmestitvi. Obenem velja tudi, da je ritem linija znatno bolj jedrnato speta s kitarskimi frazami. Zanimivo je spoznanje, da je vokal Stevea Overlanda doživel daleč najmanjšo modifikacijo, ko ga primerjamo glede na njegov vokalni domet izpred tridesetih let. S tem se lahko pohvali le malokateri pevec iz garde takšnega EMŠO kova. Steve Overland ostaja neverjeten. Briljanten. Še boljši. Vedno boljši. V ekspresiji še intenzivnejši, bolj prepričljiv, prepričljivejši. Superlativov nad njegovo vokalno karizmo ne zmanjka. Skladbe pa sicer ne prinašajo posebnih sprememb. Vse ostaja na svojem mestu. Poleg drugačne zvočne slike prinaša nekaj sprememb seveda Overlandova nova vokalna interpretacija. Ne v smislu barve glasi, ta je pravzaprav identična tisti izpred trideset let, pač pa si Steve po novem nekoliko prireja nekatere melodije v verzih ter skuša na tak način iztržiti še večji ekspresivni domet sporočilnosti verzov. Podobno lahko trdimo tudi za nekatere viže v kitarskih solažah, sicer pa ostajajo aranžmaji pravzaprav povsem blizu izvirnikov, pravzaprav vneto sledijo izvirnikom.
Večjo zanimivost prinašajo dodatne skladbe. Teh je kar sedem. Od akustične verzije najuspešnejšega hita That Girl (Iron Maiden verzijo te skladbe poznajo vsi pravi metalci), do FM verzije Ozzyjeve Shot in the Dark, pri čemer vas verjetno le malo ve, da sta soavtorja te izvrstne Ozzyjeve skladbe brata Steve in Chris Overland (ta je nekoč igral kitaro pri FM), skladba pa je nastala še v časih pred FM, ko sta igrala za Wildlife. Tu je novo posneta verzija arhivske Let Love Be The Leader, ki je sicer nastala v času albuma »Indescreet«, pa FM niso našli prostora zanjo ob takratni izdaji albuma. Ob vsem tem dobimo na »Indescreet 30« tudi novo Running On Empty, tu je zabavna nova verzija skladbe Bad That's Good In You iz EPja »Futurama« (2014) ter nova verzija skladbe Rainbow’s End iz EPja »Only Fooling« (2012).
Skratka. Delo opravljeno z vrhunsko odliko. FM so natanko vedli, kje so meje poigravanja z vročo vsebino žgoče žerjavice. Niso se opekli, čeprav se je z reputacijo kultnega albuma vselej silno nevarno igrati. »Indescreet 30« je tako dobro in pravilno osveženi »Indescreet« iz leta 1986, da ga bodo morali, če ne že kupiti, pa vsaj preizkusiti vsi. Tisti novo pečeni oboževalci melodičnega rocka, ki albuma »Indescreet« še ne poznajo in vsi pravi FM oboževalci.
FM - That Girl (uradni zvočni zapis verzije albuma "Indescreet 30"):
FM - "Indicreet 30" (uradni video "dražilec"):
na vrh