Analena dokazujejo, da so odlični glasbeniki, ki gradijo na udarnih čvrstih kitarskih vzorcih, učinkovito zapolnjujejo prostor s kitarami. Te so naravnane tako, da mnogokrat efektivno sproščajo hreščeč disonanten zvok, ki prekriva glavnino zvočne slike. Poleg tega ni nujno, da vselej igrajo le eno frazo. Večkrat se drži (karikirano) npr. ena od kitar svoje (ločene) kitarske fraze, druga pa "vozi" preko nje drugačen (svoj) motivski vzorec, ki je npr. lahko le golo ubiranje, pridušeno z dlanjo (kitica v otvoritveni skladbi 108: Cedar Calling Down), kar prinaša posrečeno dopolnilo omenjenemu izkoriščanju razpoložljivega zvočnega prostora. Ravno ta kontrast uporabe kitar, ki vnese zanimivo melodično kombinacijo v tej skladbi, ki takoj preusmeri vso pozornost poslušalca na album "Inconstantinopolis". To naj bi tudi bila funkcija otvoritvene skladbe slehernega albuma in v tem so bili Analena to pot zelo uspešni.
Tudi nadaljevanje albuma potrdi, da Analena ustvarjajo skladbe, ki v osnovno punk ogrodje s pomočjo kitar vnašajo kar lep sveženj melodije, ki bi lahko bila v drugačnih razmerah še bolj poslušljiva. Tako pa k njej dodajajo vokale, vokalne kombinacije, ki včasih delujejo tako nadležno, da jih to vodi dobesedno do meje poslušljivosti. Morate imeti jeklene živce, da se kosate z njimi. Bodisi, da je ženski vokal čist, išče mnogokrat krivulje disonance in se preliva v kričanje, v kombinaciji z moškim kričanjem, pa tako dobiva glasba nek atribut, občasno značilen za to kar lahko srečamo v žanrih priponke "core". Refrena Valley Of Things in Off With My Heads nosita melodične riffovske linije, ki jo vokali v vreščanju in punkovsko lajajočih naletih dobesedno cefrajo, glasba pa dobiva novo, drugačno, kvaliteto. To zanimivo kombiniranje deluje dokaj nevsakdanje in ob prvem poslušanju je to "podrobnost" mogoče zelo hitro preslišati. Heads Or Tails je trenutek albuma, z največ ohranjene melodičnosti. Ta skladba se poslužuje v kitici uporabe kitarskih motivov, ki bi jim znali prisluhniti celo tisti, ki se kurite na precej slajše MTVjevce Editors ali Interpol. Tudi v refrenu ohranjajo Analena tu melodičnost, kljub uporabi nekaterih "sreamo" trikov moderne alter zasnove. Ta skladba deluje ušesom najprijazneje na albumu in nemara bi bilo skupini vredno premisliti, da jo izda kot "singlico", ali kako drugače skuša "poriniti" globlje na trg (snemanje videa, ipd...)
Zlasti v mirnejšem "napletanju" kitarskih vzorcev (kitice), se Analena mnogokrat nehote obdregajo ob nekatere prvine post punk rocka (Horror Vacui). K temu se kontrastno vpenja tudi voluminozna bas linija in glasba pridobiva na dinamični razgibanosti ter resničnosti (garažni živosti). Sicer pa je vseskozi kontrastna in arogantno pulzirajoča ritem linija zaprisežena preprosti vožnji garažnega nažiganja, ki nadgrajuje občutek surovosti in živosti skladb.
"Inconsantinopolis" ni vsakdanja plošča, ki bi si jo lahko površno spustili skozi CD predvajalnik z namenom, da le "treskate" naokoli z glavo. Analena uspevajo premagati to trivialnost in postavljajo v svoji pridigi platformo za odskok na nek nov kakovostni nivo. Nivo dejstva, da so skladbe strukturirane tako, da vam bodo dlje časa prihajale v ušesa in rasle z vami. A ko vam zlezejo pod kožo, postanete albumu "Inconstantinopolis" še kako hvaležni. Kot dobremu prijatelju, ob nesebični uslugi. "Punk", ki še kako dolgo nagrajuje poslušalca. Analena posedujejo tudi dotik eksperimentiranja. Ravno naslovna skladba se lahko pohvali z njeno večjo mero. Sestavljena je iz več motivskih struktur, ki se odvrtijo skozi njo, Analena dodajajo v njej dotik spontanosti in nepredvidljivosti, hkrati s tem pa skrbijo, da skladba vseskozi ohranja rdečo nit, smisel in vso integralnost.
Analena so absolutni posebneži. Težko primerljivi in njihov izraz na "Inconstantinopolis" deluje sveže, navdahnjeno in radovedno. Lahko jim v grobem rečemo alternativni rock, ki je v osnovi punk, a z odkloni k hard coreu, kot tudi post-punku. Vendar jasne žanrske definicije Analena ne zavzemajo in to je silno navdušujoče, saj to pomeni, da so našli svoje polje prepoznavnosti in edinstvenosti. "Inconstantinopolis" je za skupino krepko odmerjen korak naprej. Z njim ohranja skupina še naprej porogljivo držo uporniško avantgardnega punk šarma, prešerne doze šundra na eni strani in visokega intetelekta na drugi. Vsega 35. minut glasbe, ki je v prvi vrsti pisana na kožo zlasti vsem gurmanom alternativne glasbe, ki ste potrpežljivi, odprtih glav in jeklenih živcev!
na vrh