Progresivno rockovski prvaki Marillion so vedno veljali za resen band, ki se večinoma ubada z globokimi, včasih celo pretresljivimi introspektivnimi in socialno ozaveščenimi tematikami, zato marsikdo pozabi, da so imeli, tako kot kar nekaj britanskih skupin njihove generacije, priostren smisel za črni humor. Razposajeno-zabavljaški "Incommunicado", prvi in glavni single z njihovega četrtega studijskega dosežka, mojstrovine "Clutching at Straws" (1987), Marillion nepričakovano predstavi v podobi burkežev, ki uženejo marsikatero veselo na račun skorumpirane glasbene industrije pa tudi na lasten račun, ko jim je nenadna slava že začela pošteno presedati. To je najbolj občutil karizmatični pevec Fish, katerega je hedonistični slog življenja na koncu skorajda ugonobil, zato je v ta zimzelen prelil tako rekoč svojo celotno dušo. Fish je v tem času, naveličan vsega 'cirkusa', že začel razmišljati o odhodu in začetku samostojne poti.
Z dominantnimi sintetizatorskimi teksturami prepojeni "Incommunicado", nedvomno najbolj duhovito delo njihove kariere, je zaznamovan z izjemno zabavnim, duhovitim in sprostitvenim ambientom, ki je v popolnem kontrastu z na splošno izjemno melanholičnim "Clutching at Straws". Ob tem se ne sme pozabiti nepozabnega, odličnega videa v katerem Fish igra nabritega, dobrodušnega pijančka oziroma vaškega posebneža, ki bi bil rad slaven vendar noče prevzeti vseh odgovornosti povezanih s slavo. Skozi video doživi več različnih sprememb videza, vendar vrhunec doseže v prizoru, ko se zanemarjen, umazan, razcapan in z enotedenskim straniščem pojavi na vratih zakajenega bara in s strmečim, krvavo podplutim pogledom prestreli zbrano druščino, ki ob tem skorajda popada s stolov okoli šanka. Pri tem so mu v oporo tudi preostali člani skupine, ki se prav tako preizkusijo v različnih družbenih vlogah/kostumih. V bistvu je vse na tej skladbi smešno pa naj si gre za izjemno poskočno in do kraja navito ritem linijo, šegave aranžmaje na sintetizatorjih, da o Fishevih pevskih izpadih, ki so okronani z 'odbitim' refrenom sploh ne govorimo. Od vseh Marillion zimzelenov ravno ta najboljše ujame njegovo osebnost.
12-inčna vinil verzija in CD verzija "Incommunicado" vsebujeta še alternativno verzijo naslovne skladbe ter razširjeno verzijo melanholičnega, prav tako globoko introspektivnega "Going Under", ki s počasnim ritmom ustvari izjemen ambientalni kontrast.
Monty Pythonovski zabavljač "Incommunicado" je do danes ohranil status enega izmed najbolj priljubljenih zimzelenov te legendarne prog rockovske skupine iz Aylesburya. Fish v vlogi škotskega Krjavlja pa ostaja ena najbolj nepozabnih pojav v zgodovini promocijskih video spotov.
na vrh