"Prestar za rock n' roll, premlad, da bi umrl!", gre nekako pradavni Jethro Tull rek, ki se v kariernem oziru skupine Riot, z njo mnogokrat prav dobro sporazume. Riot, newyorška zasedba, katere korenine segajo v davno leto 1975, je vrste tragične figure na rockovskem prizorišču. Ko so pričeli igrati, je njihova glasba delovala pred časom, sveže navdahnjeno. Še pred pojavom metal buma, so Riot oblikovali izjemne skladbe odločnih heavy riffov, oplemenitene z občutkom briljantne implantacije dvojnih kitarskih harmonij v tercah. Bum N.W.O.B.H.M. jih je nekako z vehemenco nehvaležno asimiliral vase in prvi generaciji metalskih množic na planetu preusmeril fokus s te, resnično talentirane, izrazno plodovite in v mnogo čem tudi pionirske skupine. Da. Riot so v začetni fazi ustvarjanja gotovo ena najbolj zanimivih, a do današnjega dne, nedvomno krivično spregledanih pravoverno izklesanih heavy metal skupin klasične starošolske zabele.
Skupina se je pred tremi leti zedinila v klasični Thundersteel postavi (plus Mike Flyntz). Ko je konec leta 2009 Tony Moore razglasil svoj vnovični odhod iz Riot je izgledalo, kot da ne bo z novim albumom nič. Pa si je naslednje leto premislil in pristpol znova k skupini, ki je tako v letošnjem letu le spravila od sebe svoj novi studijski album "Immortal Soul". Album "Thundersteel" je bil za Riot leta 1988 nov glasbeni mejnik. Bend je z njim postal zapisan čistokrvni heavy metal prisegi in za "romantiko" trdega rocka, ki se je zaključila nekako z albumom "Born In America" (1983), je ostalo na "Thundersteel" le malo prostora. "Immortal Soul" je pravzaprav "Thundersteel" št. 2. Drugače skoraj ne gre, ko se v skupino priključita znova hiperaktivni kričač Tony Moore in enkratni bobnar Bobby Jarzombek.
Immortal Soul je manifest metalske čistokrvnosti polnega melodičnega principa, ki se seveda v novi dobi logično veže tudi na sodobne domete power metala. Vokal Tonyja Moorea, ki celo v srednjih vokalnih registrih po barvi glasu vleče na Roba Halforda (Judas Priest) in značilno, prepoznavno kotaljenje Jarzombkove bobnarske utrdbe, kar velja zlasti za prehodno suvanje in vpletanje dvojne bas boben stopalke, oživlja nehote celo smiselne glasbene vzporednice z likom in delom Halford prvenca "Ressurection" (2000). Te občasne prijetno žgečkljive dovtipe, pa seveda preko albuma "Immortal Soul" v polnem prekriva pristna "Riot-ovska" esenca.
To je skupina, ki je vselej slovela po prefinjenem občutku za optimalno izrazno učinkovanje vodilnih melodično antemičnih motivov, z razpoloženjskim "crescendom" v refrenskih napevih. Prežetost riffov z dvojnimi harmonijami v kitarskih tercah lahko slišimo na slehernem koraku. Nepogrešljiva Riot esenca pač! Na albumu se najde za vsakogar nekaj. Je tiste vrste manifest skupine, ki trka polno na čustva pravih Riot fanov, hkrati pa deluje dostopno tudi vsem sveže nakurjenim power metalcem, ki so šele pričeli raziskovati planet Metal.
Najobčutnejša vez stare trdorockovske šole sedemdesetih na novem albumu pooseblja denimo skladba Still Your Man, ki je pravzaprav neke vrste drugi del skladbe Johnny's Back ("Thundersteel", 1988) , za njo, proti koncu albuma, pa slikoviteje opomni na heavy rock korenine zasedbe razvratna Whiskey Man! V mračnjaštvu izstopa na albumu psiho diskurz v skladba Crawling, ki pa jo z dinamičnim obratom vzdušja učinkovito vzdigne odlična rešitev novega antemično zabeljenega refrena. Za vse, ki hlepite po nekakšni rezurekciji energije albuma "Thundersteel" vedite, da se vam ni treba niti za hipec bati, da bi jo slučajno pogrešili na "Immortal Soul". Otvoritev albuma s hitrostno ultra navitim metalskim "šponerjem" Riot, vas bo namreč hipoma izstrelila v nedrje otvoritve albuma "Thundersteel". Nič manj popustljivo ne grize nova melodično briljantno skovana metal jurišnica Wings Are For Angels, pa malo kasneje za Sins Of The Father. To so trije najbolj razbeljeno rezgetavi napadi Riot metala na albumu! Antemsko vzdušje prave "Riot-ovsko" melodično zabeljene svečanosti se iskrijo v naslovni skladbi, insanity, ali odlični zaključni Echoes. Dinamična pretočnost albuma je visoka, zahvaljujoč jasnim obratom vzdušij med naborom raznoliko aranžiranih skladb.
Moore grize z vokalom kot v zlatih časih, kitarski riffi delujejo sveže, izzivalno navdahnjeno in zvarjeni pod taktirko najpristnejše Riot jurizdikcije! Bas linije kopljejo pulzivno in s peresno lahkoto režejo skozi armirani beton, vse to pa leži opasano na tankovski gmoti, ki jo poganja znamenita enkratna bobnarska elektrarna imenovana Bobby Jarzombek. "Immortal Soul" je resnično album velike vrnitve, velikega benda in album, ki hipoma prevzema s svojim, za zrele in prekaljene staroselce Riot še vedno mladostniško neukročenim zaletom, pristne staro šolske metal obrti, kot jo razumejo najgloblje prav njeni stvarniki.. V slogu naslova "nesmrtne duše", nov zveličan manifest nesmrtnosti edinstvene magije, ki jo utelesi lahko le heavy metal!
na vrh