To se iskri v samih vodilnih motivih, še zlati pa v rešitvah znotraj soliranja obeh kitaristov. Prva skladba You Should Know postreže s klasičnim preprostim riffom, ki ga fantje vozijo na osnovi klasične rock' n roll šablone. Nažigaški rock, lahko rečemo heavy rock ali kar hard rock, da bo lažje. Fantje že v poskočni You Should Know opozorijo, da nosijo občutek za kompaktno glasbeno figuro ter izpostavitev glav in repov v skladbi. Torej naveza kitica - refren poseduje rdečo nit. Kompatibilnost je zagotovljena na podlagi posrečenih in smiselno oblikovanih prehodov. To je zelo dobro.
Posebno prepričljiv del poante ChillOut pisanja komadov, so srednji instrumentalni deli, ki so nad vsem prikazanim tega EPja največja zanimivost in pravzaprav najbolj neposredno prikažejo, da so ChillOut fantje s pravim rock občutkom. Solaže so strukturirane v klasični maniri. so nekaj kar bi lahko privihralo izpod krova poslušanja zasedbe npr. tipa Schenker era U.F.O. Klasično oblikovanje melodij v solažah je vodilo, a blagih okruškov izrazno oddaljenega bluesa, ne skrijejo povsem.
Skladba Men' sede z besedili v slovenščini (več kot zabavne narave) nakazuje, da se fantje še iščejo. S skladbo ni nič narobe, če je kdo na to pomislil, ravno nasprotno! Kar sem hotel povedati je to, da takoj, ko vstopijo slovenska besedila v igro dobi vokal alternativni značaj, kot tudi sama skladba, saj pridobi na odrezavosti, banalnosti in rockovski sproščenosti, v tem obratu trendov, pa utrpi seveda največ njen melodični karakter. Čeprav je ritmična tekstura hard rockersko obarvana, bas linija vozi hkrati s tem silno lepo aktivno in melodično razgibano linijo. Obenem pa je zanimivo, da tako postaja v ohranjanju melodične komponente, njena prisotnost bolj pomembna. Zato je možen nadaljnji razvoj skupine ob "modernih" razmazanih prijemih v produkciji, kot tudi večjem razglašenem zvoku distorziranega nažiganja proti enostavnejši obliki alternativnega rocka z močno melodično komponento.
Skladba Daydream najbolj očitno prikaže to spogledovanje s prvinami, ki so jih zakoličile pionirske skupine sedemdesetih (mirni prvi del skladbe), v riffovskem napadu navitega instrumentalnega (srednjega) dela skladbe, pa vzbuja asociacije na primordialne oblike tistega, čemur so leta 1980 rekli N.W.O.B.H.M. (pravi srednji riffovski galop). Omenjeni mirni del preko katerega je položena uvodna tercetna harmonija kitar, vleče nekaj Wishbone Ash sapice prve polovice sedemdesetih, kar razpihuje celo tanjši, neotenični vokal.
Vokal nosi še nekaj rezerve, kar nakazuje zlasti zadnja skladba. Čuti se, da mu manjka izkušenj, saj bi lahko v melodiji oblikovanja verzov poiskal večkrat bolj elegantno rešitev (več natančnosti!), vendar je treba upoštevati, da je to vokal fanta z 19. leti, katerega pljučna kapaciteta je še v razvojnem vzponu. Urban je v prvi vrsti kitarist. In to dober kitarist s talentom in pravim občutkom za melodijo. Ni pa izključeno, da svojih trenutnih vokalnih dometov ne more konkretneje nadgraditi v prihodnje. Z Juretom tvorita že v začetku smelo uigran dvojček, ki dokazuje tako v rifanju, kot prehodnih rešitvah srednjih instrumentalnih delov, da je med njima že stkana prava vez zaznavanja, ki se bo v prihodnje gotovo nadgradila, utrdila ter še bolj jasno definirala. Na času 5. minut in 44. sekund, se prikrade v izhodni solaži, pred zaključno upočasnitvijo tempa skladbe Daydream, sicer "mali" zgrešeni ton, a to ne zmanjšuje odkritih kvalitet, ki jih (kot opisano) poseduje talent kitarskega dvojca. Zanj namreč ni dvoma, da se lahko prihodnje v izrazni moči, skozi nabiranje izkušenj, razvije in razmahne v pravo rockovsko mašinerijo.
V celokupnem seštevku, bi morala energija ChillOut biti všečna tistim poslušalcem, ki jim je blizu energija albuma "911" Lady's First (2006). Govorim le o končni vibraciji. Ne o slogu, ne o zvoku. Seveda pa gre pri tem za povsem drugo produkcijo, s precej manj agresije, kot na prvencu Lady's First. Produkcija učinkovito izpostavlja delo kitarskih riffov, dvojnih harmonij in kitarskih solaž. Bas linija je razločna in poseduje nogo. Nekaj rezerve pa je skritih v precej tankih bobnih, ki bi lahko zavzemali več volumna oziroma globine, kar bi dodatno razširilo domet tako ujetega spektra same zvočne slike.
ChillOut so skupina talenta, ki poseduje prave razvojne potenciale, da se razvije v jasno definirano rockersko telo. Jasne in prepričljive glasbene esence in magije. Iztočnice so možne v smer alternativnega rock značaja (Men' sede), ali poglabljanja klasične hard rockerske dinamike (You Should Know). V oziru slednjega je možno dodatno oplemenitenje zvoka tudi s klaviaturami (kar so fantje že nakazali v Daydream) ter posledičnega razgibanja samih aranžmajev, kot tudi možnost plasiranja še večje izrazne trdote v smeri melodično okostenelih oblik heavy metala. Vaš svet je na dlani fantje! Odločite se katero pot boste izbrali.
na vrh