Za vse tiste, ki se dne 24.07.2014 niste znašli na festivalskem prizorišču Metaldays festivala v Tolminu naj namignem, da so Alpha Tiger, ki so tega dne nastopili v Slovenji, nemški heavy metal revitalisti doma iz saškega mesta Freiburg. Novi studijski album z naslovom »Identity« je njihov tretji po vrsti. Izdan v presledku štirih nepolnih let. Skupina sicer deluje že od leta 2007 in glede izkušenj ni od včeraj, šele leta 2011, pa se je preimenovala iz Satin Black v Alpha Tiger.
Tudi na tretjem albumu delujejo in ustvarjajo Alpha Tiger v nespremenjeni postavi. Značilnost novega albuma je krčenje instrumentalnih pasaž (vhodni, izhodnih, srednjih). Skladbe so tako postale krajše, pridobile so v kompaktnosti, bend pa seveda v njih hitreje prehaja k izpovednem bistvu. Alpha Tiger izražajo tudi na tem albumu navdih nad pridobitvami NWOBHM (Tytan, Blitzkrieg, Tokyo Blade,..) prav tako pa se naslanjajo na starošolsko heavy /speed metal izročilo falange ameriških bendov (Glacier, Argus, Xaliber, Chastain, Griffin, Attacker…), ki so se, z izjemo Riot (vplivi so občutni), razvijali kot odgovor na NWOBHM gibanje. Obenem pa seveda je skoraj samoumevno, da slišiš v Alpha Tiger starošolski zvok metal zasedb stare evropske celine na čelu z Nemci Helloween (v povojih kariere), Scanner, Brainfever, Stormwitch, Tyrant in belgijskih Ostrogoth. Kar nekaj opazno nadobudnih skupin nove generacije se pojavlja v zadnjih letih, ki se naslanja v svojem ustvarjanju na izročilo šole heavy metala osemdesetih. Alpha Tiger delajo družbo med drugim všečne stvaritve zasedb, kot so Steelwing, Enforcer in White Wizzard. Vsaka med njimi pristopa v reciklaži nekoliko drugače in se trudi vdahniti že slišanim formam vsaj košček lastne identitete. Vsekakor pa je treba te dovtipe jemati z rezervo. Alpha Tiger so glede na naštete klasične skupine časov metal pionirstva ultramelodično hipoma nalezljivi »lepotci, ki so obenem znatno manj jezni, neprimerno manj jedko arogantni.
Alpha Tiger je ekipa glasbenikov, ki podaja izredno igranje. Produkcija albuma je všečno nabrušena, rahlo umazano garažno pakirana in kljuje v dinamiki všečno živo. Kvintet se v igri in plasiranju idej učinkovito zaznava in kipi od želje po dokazovanju ter prebitku kreativne energije. »Identity« se v poetičnem smislu dotika upor proti konformizmu, proti pošastni mašineriji enoumja v katero nas skuša pahniti neusmiljena roka konspiracije Velike brata. Že sam uvod Bethoveenove Ode radosti opominja, da bo tekla na albumu beseda o zablodah uničevalne logike neoliberalizma s katero rokujejo črne kravate v Bruslju. Najti identiteto, najti samega sebe, svoje poslanstvo v današnjem času in to svobodo ohraniti! To je v današnjem času postala prava doktrina, ki jo uspejo udejanjati le najmočnejši in v srcih najčistejši. Lahko je pravo stanje blaženosti, Ali? Prekletstva. Odvisno s katerega zornega kota pristopaš do iste stvar. V vsakem primeru pa si upornik, nevarnost sistemu, njegova napaka. S takšno problematiko se torej na novem albumu ubadajo Alpha TIger
Vokalist Stephan Dietrich je izklesani Michael Kiske (Unisonic, ex-Helloween) osemdesetih let. Njegov vokal zna vleči tudi na karakteristike vokalne interpretacije Tonyja Moorea (Riot), vendar pa ostaja najbližja asociacija Michael Kiske. Na to opozori že uvodna Lady Liberty, ki je predstavlja tudi vodilni singel v letu 2014 izdanega istoimenskega EPja skupine. Gre za eno najboljših kompozicij albuma, ki nosi ob skladbah, kot sta kasneje za njo Long Way to Redemption ali/in Revolution in Progress največji delež navdahnjenosti nad staro šolo metala. Nekaj naivnosti, ki zna zmotiti, vnaša vokalna zavzetost pevca Stephana Dietricha, saj skuša ta občasno z vokalom zapolniti skoraj vsako prehodno vrzel. Nasploh postaja to moteče v trenutkih, ko prične ob zaključevanju melodij v verzih»hlipati« ali dodajati melodijo s preprostimi »Oh-oh« napevi (Shut Up & Think, This World Will Burn, Closer Than Yesterday). Ne glede na izjemno zavzetost ekipe pri svojem delu (Alpha Tiger so zagotovo garači), se čuti, da bendu na teh točkah manjka izkušenj v komponiranju in da je kaj hitro zadovoljen s tistim kar ustvari. Faktor, ki izkazuje, da še ostajajo ustvarjalne rezerve, pa je zagotovo tudi kratek časovni interval med izidom predhodnika »Beneath the Surface« in novim albumom. Med njima se je obrnilo komaj leto in pol. Naslovna skladba je križanec vnosa »breakdown« estetike, kar mnogo bolje obvladuje svetovna horda metalcore bandov, s staro šolo osemdesetih in v naivnosti komponiranja nekoliko kazi sliko o enovitosti glasbene vizije revitalizma skupine. »Identity« je sicer smel in soliden izdelek vihravih mladcev, ki ne skrivajo odličnega občutka za kombiniranje udarnosti, virtuozne igre in visoko nalezljivega učinkovanja vodilnih motivov. »identity« je album s katerim utrjujejo Alpha Tiger svoj status na prizorišču evropskega metala. Zagotovo pa bo skupina morala v prihodnje še pljuniti v roke in pojesti še nekaj žganc, da se dokoplje do kreativnega zenita ter nauči predvsem potrpežljivosti v procesu ustvarjanja in komponiranja.
Album »Identity« je mogoče poleg standardnega »jewel case« formata kupiti tudi v formatu vinilne plošče in celo v razširjeni (količinsko striktno omejeni) »digipack« embalaži z dodatnim DVDjem na katerem je vključen celotni koncertni nastop skupine v sklopu nemškega festivala Bang Your Head!!! iz leta 2013.
na vrh