Benighted: Icon (Infinite Conscience Of Nothingness)

 Francoska Death metal / Grindcore skupina Benighted deluje bolj ali manj uspešno že deset let. Največ pozornosti pa so vsekakor dosegli z petim studijskim albumom Icon (Infinite Conscience Of Nothingness), ki je izšel leta 2007 pri verjetno najbolj znani Francoski založbi, ki se ukvarja z malo tršo glasbo, Osmose Productions.
Na albumu lahko prisluhnemo dvanajstim pesmim, ki dosegajo za Grind / Death metal kar spodobno minutažo, saj skoraj vse presežejo dolžino treh minut.
Zanimivo je, da se album prične z dokaj standardnim introm, ki je sestavljen iz stavka ''Zakaj si z mano tako brutalen'' in z izredno hitrim in kratkim delom, ki uvodnemu intru sledi. K sreči se stanje spremeni že pri drugi pesmi, ki vsebuje tudi kitarski solo in riffe, ki so značilni bolj za Thrash metal kot pa za Death metal ali celo Grindcore. Seveda pa je jasno za katero zvrst gre že pri prvih trilčkih, ki jih daje od sebe vokalist Julien Truchan, ki uporablja klasične visoke in psihopatske Screame in izredno globoke Growle. Kombinacija obojega pa deluje kot zelo histeričen zvok, ki z podporo Blast Beatov bobnarja deluje zelo prepričljivo in močno. Ni čudno, da Benighted marsikdo prepozna po slovesu, ki jim daje lovoriko najobetavnejšega Francoskega benda in obenem najbolj brutalnega. Tu lahko najdemo dokaz, da je ekstremna glasba še vedno na udaru in se razvija naprej v svojem sproščenem odnosu, ki se ne ozira na trende temveč sledi sama sebi.
Velik plus lahko prištejemo tudi veliko drugih metalskih vplivov, ki izvirajo iz Thrash metala, Death metala, Grindcora, Hardcora...vse od naštetega se na albumu lepo zlije v posameznih pesmih in ne naredi albuma suhoparnega in predvidljivega kot se je to zgodilo že v nič koliko primerih Brutal Death metal skupin, ki en ritem raztegnejo na celo pesem. To album naredi dinamičen in harmoničen, vreden ponovnega poslušanja. Končno se je pojavil album, ki ni zgolj trud odpeti čim nižjo oktavo spravljeno iz debelega črevesja in doseči nadzvočno hitrost bobnov.
Omembe vredna pa je tudi kvaliteta zvoka, ki ponuja razločen zvok vsakega inštrumenta in vokala. Prepogosto se dogaja, da pri ekstremnejših skupinah razločimo le bas boben in globoko hreščeč glas pevca, ki preglasi kitare (tako solo, kot ritem in bas).
Skorajda edini minus, ki bi ga lahko podali albumu je neka usidranost v samih okvirih, ki ga ponuja lirična plat in hitrost žanra Grind cora in Death metal. Po tej plati so Benighted zgolj eni izmed mnogih, saj na nek način ne prispevajo nečesa novega temveč samo sledijo tradiciji. Tudi vpeljava drugih žanrov v album jih ne naredi za revolucionarje temveč jih potisne med konfortiste, ki se poslužujejo trikov, ki so jih drugi že preizkusili.
Kljub zadnji kritiki lahko mirne duše Icon prepustimo našim ušesom saj gre za trenutno eden izmed boljših albumov, ki ga premore ekstremno podzemlje.