Če vas zanima kako izgleda perfekten melodični rock album ali kar anravnost povedano harsd rock album, se velja ozreti po najnovejšem izdelku zasedbe Seventh Key imenovanem I Will Survive. To je album kjer padejo vsi elementi v točko abbsolutne stvaritvene birljance. Težko je seći dlje. V komponističnem in produkcijskme oziru. To je album, ki nosi vse.
Partnerska naveza med Američanom Billy Greerom in Britancem Mikeom Slamerjem je dolga in sega v čase skupine Streets. V zgodnja osemdeseta torej. Billy Greer je bil vsa leta bivanja pri Kansas sam osebno nekakšen skriti »sedmi ključ« skupine. Vselej je izkazoval izjemne aranžerske spretnosti. To dokazuje studijski prvenec »Seventh Key« iz leta 2001, saj je takrat nanj vključil Greer polovico skladb, ki so bile mišljene sprva za njegovo matično skupino. Kansas. Billy je vseskozi povezan s člani skupine Kansas. Še vedno zato, ker je njen del, Kansas tovariši pa tako tudi redno gostujejo na Seventh Key izdelkih. Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je na Seventh Key izdelkih najti cel kup aranžerskih in atmosferičnih vzporednic z likom in delom skupine Kansas. Tudi novi Seventh Key album »I Will Survive« ni v tem nikakršna izjema.
Slamer je glasbenik, ki je pravi studijski čudodelnik. Z Greerom se briljantno ujameta. Greer poseduje perfekten vokal za melodični rock. Vokal, ki v zborovskem harmoniziranju posega naravnost med pompoznost refrenskih napevov, ki jih poznamo pri Kansas in/ali Styx. Ko omeniš ti dve skupini, potem je jasno, da seže tudi glasbeno izročilo novega Seventh Key izdelka v umetniški vrednosti zelo, zelo visoko nad povprečje izdaj v novodobnem dometu hard rocka. Slamer pa je mož, ki natanko ve kako se je treba obrniti v studiu! Natanko mu je jasno kaj storiti, da aranžma v melodičnem iztržku vžiga hipoma. Že ob prvi rotaciji poljubne avtorske skladbe. Mož je svoje velike veščine razkazoval tudi v hard rock zasedbi Steelhouse Lane. Gre za briljantnega kitarista, ki zna prinesti pravi kitarski riff v komad, obenem pa poseduje izjemen občutek za briljanco kitarskih improvizacijskih vložkov. Vsaka nota, vsaka poteza, ki je tako ali drugače povezana s stvarstvom tega albuma, je našla pravo mesto na njem. Zato gre v tem oziru za mojstrovino.
Devet let je minilo od izdaje predhodnika »The Raging Fire« (2004). Debelih devet let. To pa je tudi dovolj dolg razmik, da v primeru izjemnih talentov in izkušenosti, ki jih posedujeta Greer in Slamer, lahko ideje dozorijo do faze absolutne perfekcije, ko se združijo v kompaktnost melodične nalezljivosti skladb.
Novi Seventh Key album je neprimerno bolj razgiban glede na svoja studijska predhodnika. Tako v smislu nabora vodilnih idej, ki gradijo posamezne kompozicije, kot tudi v smislu, da deluje album kot celota, kanček progresivno. Na tak opazni odklon naletimo že ob otvoritvi albuma z naslovno skladbo I Will Survive. V zvočnem oziru je novi album nadaljevaje poti obeh predhodnikov. V komponističnem pa nadvse pozitivno in prijetno preseneča, saj se je šlo nadejati, da bodo Seventh Key zgolj zadrževali artistično pot zastavljeno z albumom »The Raging Fire«. A so posegli še više in korak dalje.
V naslovni skladbi so seveda povzeti vsi tipični elementi nalezljive melodične retorike Seventh Key, skladba pa je dodatno zasoljena z improvizacijskimi vložki klaviatur in kitare, ki ji dajeta zlasti v srednjem in izhodnem delu tipični progresivni element podedovan od Kansas. Tej skladbi se v aranžerskem kalupu na ped približajo Seventh Key še enkrat. In tik ob koncu albuma, z zaključno skladbo I Want It All. Izredno razgibanost vzdušij in visok dinamičen razplet dogodkov vzdržujeta na albumu tudi organsko zvočna, milo brhka, mistična Sea Of Dreams, kjer ekipa znova osupne z izjemnim barvanjem vodilnih vokalov, ki so bravurozno podrti s harmoničnimi spremljevalnimi vokali. Sea Of Dreams vzbuja, v kombinaciji akustične kitare in Ragsdaleovih vložkov na violini, občutja, kot da se nahajaš ob morski obali, kjer nežni morski valovi ob zatonu sonca, v odzvenu pojenjajočega šumenja, rišejo nežne razi v peščeno obalo. Za eno najlepših kompozicij albuma pa veljata zlasti udarna balada What Love's Supposed To Be, ki v zaključnem delu poskrbi v kombinaciji z zaključno I Want It All za atmosferični vrhunec albuma »I Will Survive« in na sredini Time And Time Again, z izijmemnim stopnjevanjem razpoloženjskega krešenda, kl je ujet v vrhunsko ujeti melodiji refrenskega napeva.
Na tem albumu pa srečamo tudi nekoliko temačnejše točke. Izpeljane so na molu in zato je melos melanholije v kombinacij z prevzetno melodičnostjo točke, jasno izpostavljen.Takšna je zlasti I See You There, z enim najbolj grabežljivih refrenskih napevov albuma ter posebej skalovita ter s tančico blues estetike podprta Down. Neposredno rockovsko učinkovanje čokatega ekspozeja dialoga kitarske fraze in opore Hammond zvoka, pooseblja posebej učinkovito Lay In On The Line. Skladbe so urezane po kalupu kitica-predrefren-refren, z obvezno mid-eight figuro pred zadnjo ponovitvijo refrena. Glasbenika pa seveda okrašujeta ta osnovni kalup z vrsto briljantnih melodičnih pasaž, ki vseskozi razgibavajo osnovno formo skladb. V med eight-figuro je lahko vtkan nov vokalni napev, za njim pa dodana še solaža na kitari (The Only One). To je ta prekaljenost obeh mojstrov, ki natanko vesta kam postaviti določeno figuro v skladbi, da ta dosega optimalno učinkovanje. To je briljanca in vrsta imenitnosti, ob kateri boste resnično lahko dolgo časa raziskovali ta fenomenalni studijski izdelek, ki vas bo hvaležno in bogato nagrajeval.
Težko boste našli favorite na tem albumu. Skladbe so namreč v izpovedi vse po vrsti vrhunsko detajlirane in kot povedano. Težko je seči dlje. To je točka artizma, ko ne smeš umetnini več ničesar dodati, niti odvzeti. Devet let smo čakali na ta glasbeni briljant in glede na dejstvo, da Kansas zadnjih 13 let ne snemajo več studijskih albumov, prevzemajo Seventh Key s tem albumom, do neke mere kredibilno vlogo nasledstva glasbenega izročila legendarnih progresivnih mojstrov. Po izkazilu vrhunske art estetike tega izdelka, to ne more biti nikakršna provokacija naslovljena na ljubitelje glasbenega izročila skupine Kansas, pač pa novo dejstvo.
na vrh