Moonlight Sky je domača progresivno rockovska skupina, ki si zasluži posebno pozornost vseh tistih glasbenih sladokuscev, ki ne nasedajo cenenim trikom požrešnih založniških gigantov in gojijo pristno ljubezen do eklektičnega glasbenega izrazoslovja, osvobojenega žanrskih omejitev. Za naše prostore gre tako rekoč za unikatno skupino, ki je nase prvič izdatno opozorila z zelo dobrim istoimenskim prvencem. Ta je predstavljal pomemben dogodek za izrazito obskurno slovensko progresivno rockovsko sceno, saj je dokazal, da se lahko tudi na naših tleh pojavi skupina, ki se lahko kosa z uveljavljenimi mednarodnimi imeni iz sveta progresivne in eksperimentalne glasbe. Na njem so se izkazali z muzikalno in čustveno barvitimi kompozicijami, katere so vsebovale zanimivo mešanico elementov jazza, hard rocka, bluesa, ambientale in simfonike. S svojimi inštrumentalnimi demonstracijami pa so tudi daleč presegli običajne slovenske standarde. Po tako uspešnem začetku so bila seveda visoka pričakovanja v zvezi z naslednjim albumom povsem realna.
Na "I Am" je že takoj zaznati napredek članov skupine v vlogi komponistov in inštrumentalistov, saj so svoj bogati glasbeni spekter še razširili ter ustvarili še bolj raznolika vzdušja ter kompleksnejše aranžmaje. Ponekod jim je to uspelo s pomočjo gostujočih glasbenikov na pihalih in violini ter s spremljevalnimi ženskimi vokali, drugod z večjo vsebnostjo obširnih jazzovskih improvizacij. V primerjavi z večino naših eksperimentalno rockovskih skupin, katere ponavadi temeljijo predvsem na jazzovski osnovi, so Moonlight Sky v svojem glasbenem izrazoslovju tudi na "I Am" še vedno najbližje prog rockovskemu revitalizmu v katerem ne skrivajo simpatij do nekaterih legend progresivnega rocka 60-ih in 70-ih. Prav tako ne zanemarjajo svoje ljubezni do jazz fusiona, tu in tam pa se pozabavajo tudi s hard rockerskimi eksperimenti.
Člani skupine se ponašajo z enakovredno inštrumentalno izraznostjo. Poleg odlične kombinatorike s strani klaviatur v njihovem glasbenem izrazoslovju izstopa vrhunska uporaba električne in akustične kitare, katera s svojo pretočnostjo med prefinjenostjo in impulzivnostjo na daleč presega slovenske razmere. Moonlight Sky so pred izidom "I Am" doživeli pomembno spremembo v postavi. Žiga Kožar je za bobni zamenjal Bora Zakonjška in po mojem mnenju vnesel še večjo mero ritmične dinamičnosti.
Sleherna kompozicija na albumu je posebno zvokovno in ambientalno poglavje zase. Vsi naslovi in besedila skladb so po novem v angleščini, kar je dobrodošel premik za večjo mednarodno prepoznavnost in potencialni prodor na tuja tržišča. "I Am" je romantična uvodna predjed na klasična kitari. Temu sledi dramatičen kontrast v obliki udarnega "That Look In Your Eyes", kateri po vsebnosti hard rockerskih fraz, predvsem mogočnega kitarskega struženja in načinu petja, ne skriva spogledovanja z zapuščino legendarnih Deep Purple. Na ambicioznem "King of the Golden Ring" je zaznati tudi vplive svetovne glasbe, saj vsebuje pastoralni uvod na flavti, nakar v nadaljevanju sledijo temperamentne orientalske lestvice. Ambientalne plasti klaviatur in melodični vokal v impulzivne takte vnašajo vzdušje sproščenosti. Skupina vedno znova dokazuje, da je sposobna znotraj posamezne kompozicije na izjemno subtilen način prehajati med raznovrstnimi motivi in vzdušji.
S "Secrets", katera vsebuje zelo lepe akustično- simfonične aranžmaje ter čustveno potenciran vokal, se potrdijo tudi kot zelo dobri snovalci romantičnih balad. "One Day One Night" po "King of the Golden Ring" predstavlja še enega izmed epskih vrhuncev albuma, saj se kar šibi pod težo slogovne in ambientalne raznovrstnosti. Tu na pretanjen način prehajajo med elementi jazz rock fusiona, znotraj katerih ne manjkajo številni improvizacijski okraski in sočne solaže. Ne izostanejo tudi energični vložki na pihalih ter vnos violine, ki izvrstno kompozicijo še dodatno obogatijo. Piko na i postavi ambientalen zaključek z valovanji sintetizatorja in presunljivo kitarsko solažo. "I Am Blues" predstavlja trenutek, ko v ospredje stopijo bluesovsko začinjene kitarske pasaže, udarni težko rockerski rifi ter razkačen vokal.
Moonlight Sky tudi v nadaljevanju albuma ne popuščajo ter navdušujejo s slogovno raznolikimi kompozicijami prek katerih posredujejo obilico hipnotičnih vzdušij. "Chautauqua" je še ena poslastica za vse ljubitelje inštrumentalnega jazz fusiona. "Family Wound" je očarljiva balada na kateri so odlično uporabili spremljevalne ženske vokalne harmonije ter topel zvok hammond orgel. "Caviar" predstavlja tretji vrhunec albuma na katerem še enkrat ustvarijo slogovni kolaž zavidljivih zvočnih dimenzij in vzdušij, ne manjka pa tudi demonstracij solističnih spretnosti z odlično zaključno bobnarsko solažo. Z izhodom na klasični kitari nastopi idealen zaključek tega izvrstnega albuma.
"Moonlight Sky" so z "I Am" ustvarili klasiko slovenskega progresivnega rocka, katera se odlikuje predvsem na račun kreiranja veličastnih in raznovrstnih vzdušij s katerimi poslušalca v trenutku prestavijo v stanje zamaknjenosti. Album se ponaša z navdušujočo pretočnostjo in slogovno raznovrstnostjo ob kateri se bodo obliznili vsi glasbeni romantiki, ki gojijo ljubezen do zlatih časov progresivne in eksperimentalne glasbe. Skupini od srca želim, da bi jim "I Am" prinesel večjo prepoznavnost v mednarodnih progresivno rockovskih krogih. V primerjavi s prvencem je na njem nekoliko manj space rockovskega sanjarjenja, a je zato zaslediti toliko več slogovne dinamike, nepredvidljivosti in raznovrstnih vzdušij. Lahko rečem, da so v svojem razvoju naredili pomemben korak naprej ter dosegli naslednjo stopnjo skladateljske in inštrumentalne zrelosti, katera je za slovenske loge daleč nad običajnimi standardi. "I Am" je potrditev dejstva, da imamo na domačih tleh odlično progresivno rockovsko skupino z mednarodnim potencialom na katero smo lahko izjemno ponosni.
na vrh