Bi malo pečeno hrustljave orade (Sparus auratus) naravnost iz morja adrijanskega? Po možnosti obogatene z živim srebrom ter ščepcem radioaktivnega Cezija? »Hvala za ribe« je mala plošča, tako imenovani EP, skupine Tabu, ki z njim praznuje 15. obletnico delovanja. Je uvod v novi studijski album, ki ga bo zasedba izdala prihodnje leto.
Tabu so v letošnjem letu sklenili pogodbo za Universal Music Group. Lepa popotnica ni kaj. Čestitke skupini! Tabu so od vselej veljali za pravi slovenski art pop bend »par excellence«. Vse česar se dotaknejo nosi prepoznavno in otipljivo glasbeno substanco, ki jo krasi izjemna determiniranost v glasbeni viziji ter jasna definicija otipljive komponistične figure. Gre za skupino, ki zna na izjemno učinkovit način združevati melodično nalezljivost z razgibano art strukturo mnogih kratkih, a jedrnatih potez, ki so filigransko odmerjene, a kot celota vselej soustvarjajo čudovito glasbeno telo. Nič manj, nič več. To je tista rahločutna točka prožnega združevanja grabežljive melodije, ki pa stoji na prekaljeni art formi, kjer je sleherni dovtip površnega, plitkega, lahkomiselnega ali naivnega, skrbno eliminiran.
EP »Hvala za ribe« nosi posodobljeno produkcijo. Odlično lovi modne trende. Naslovna skladba lovi v ritmu in sami strukturi razvoja kompozicije sorodno novo skladbo na poziciji št. 3 tega EPja imenovano Male vojne, prav obe pa posnemata v podobni maniri skladbo Moje luči, s katero so Tabu kandidirali na EMI 2011. V strukturi vodilnega ritma, kot tudi strukturi skladbe. Kljub pop strukturi, je v obeh skladbah, tako Hvala za ribe, kot tudi Male vojne, ujeta blaga koprena alter rock konture. Obe skladbi posedujeta izrazit razpoloženjski krešendo v refrenu, kjer podpira centralno umeščeni vokal Tine, izjemno sožitje mnogih gradnikov večplastno oblikovane zvočne krajine spremljave (vključno s programiranjem in vzorčenjem, kot tudi jasnim rockersko izpostavljenim zvenom kitare). Vokal Tine Marinšek bi odlično funkcioniral v kakšni indie rock sferi (tudi če bi se preizkusila v vlogi samostojne izvajalke). Je namreč lahko prikupno »hripavo osmojen«, celo sramežljiv, a obenem blago »zbadljiv«. Obenem pa poseduje taisti vokal zaželeno prožnost. Kadar je treba nesti skladbo graduirano proti refrenskemu krešendu, se Tina odločno in energično zavihti naproti dominantni pozi polnočutno obarvanega melodičnega izkoristka. Natanko to kar potrebujejo Tabu. Dodane okrasne »plasti« kitare vlečejo »U2jevsko«, kar poglablja poleg prej opisane vokalne formatiranosti Tine Marinšek občasno blago alter rock kopreno obeh sklad. Art torej! Čuti se, da so Tabu generacija, ki je zelo verjetno živela leta teenagerstva v osemdesetih. Skladbi Male vojne in Hvala za ribe vsebujeta zaznavne vplive »new wave pop« zvoka zasedb osemdesetih, kot npr. Duran Duran, Ultravox, O.M.D. Tabu delujeo tu kto mini orkester, kjer leži struktura na plesnem ritmu, vokal pa nosi tisti pravi vrvohodni občutek da niti za hip ne izpade skladba plitka in butasto naivna.
Za »šegavo porednico«, razuzdano in razigrano vodilno skladbo EPja »Hvala za ribe«, sledi zadržana Nekoč nekje, ki je z organskim zvenom obilno okrepljena in učinkovito sprošča za uvodno skladbo naelektreno ozračje. V refrenu se skriva nekaj mistike, v skladbi pa je moč prepoznati tendenco skupine, da se nemara s to skladbo približa singlu Poljubljena. Skladba Junfer je že po naslovu »pobaliinsko« naravnana, zočno urezana v organskih barvnih niansah podrta z akustiko, ter silno simpatičnem dixie blues ritmu, ki vzbuja občutja razuzdanosti skladbe. Znova je vokal Tine Marinšek glavni nosilec karizme, ki jo nosi skladba.
Malo prej se mi je zareklo o skladbi Moje luči. Glede na kompoziciji Hvala za ribe in Male vojne, niti ne preseneča odločitev skupine, da doda na ta EP tudi skladbo Moje luči s katero je kandidirala na tekmovanju EMA 2011! Kot ulita sodi na ta EP. V zaključku pa naletimo še na angleško verzijo singla Hvala za ribe, kar lahko razumemo kot nekakšno logično poteza preizkušanja. Pravzaprav gre znova za tisti stari trik »tipanja«, kako prijemljejo za tvojo vabo tujci. Menim, da je predznak slovenskega melosa vkup z besedili pri Tabu tako izrazit in dominanten nosilec samega lika skupine, da jim ni treba niti v sanjah pomisliti, za komercialnim preizkušanjem v tujini, na rovaš žrtvovanja prisotnosti, ki jo garantira in zagotavlja v esenci skupine Tabu ravno raba Slovenščine.
Lahko rečemo, da so Tabu skupina, ki ob danes nekoliko "osivelih" in manj aktivnih Panda, hvaležno zapolnjujejo tisti prostor na slovenski mainstream sceni, ki dostavlja v pop rock kulturi otipljivi glasbeni intelekt. Komponistično art inteligenco, ki izhaja iz večplastnega doumevanja glasbe, a ohranja vseskozi krepostno melodično dovzetnost za telo in duha poljubnega glasbenega konzumenta.
EP "Hvala za ribe" je torej dokaz, da ostaja visoko profilirana art prizma te cenjene pop rock zasedbe še vedno kakovostna konstanta kar je lep obet za tisto kar pričakujemo. To pa je nov studijski album, ki ga Tabu napovedujejo v prvi polovici prihodnjega leta. EP »Hvala za ribe« je torej več kot posrečen uvodni »dražilec«, ki vam bo pomagal laže pričakati novi studijski album skupine!
na vrh