Lvmen: Heron

Lvmen je češka skupina, ki sama sebe opisuje kot zasedbo, ki igra eksperimentalen rock s primesmi hardcora. Hardcore se resda opazi pri bolj agresivnih delih, vendar pa sam kljub temu mislim, da gre v bistvu za post rock zasedbo, ki v glasbo rada vključi nekaj trših delov.

Lvmen so sicer na sceni že kar dolgo časa, vendar pa nikoli niso doživeli uspeha, ki si ga morda zaslužijo. Temu morda botruje tudi dejstvo, da albumov ne izdajajo prav pogosto. Album Heron je namreč šele njihov četrti izdelek, vendar sodeč po kakovosti, se na njihove plošče nedvomno splača počakati.

Glasbo na albumu Heron in skupine Lvmen nasploh je težko definirati. Gre sicer za neko variacijo post rocka, ki bi ji sam rekel apokaliptični post rock/metal. Meni osebno to pomeni, da gre za kar trdo različico post rocka, kjer so še posebej opazne temačne teme. Atmosfera me sicer precej spominja na glasbo skupine Guapo, ki na podoben način gradi svoje kompozicije. To ponavadi pomeni, da se pesmi začnejo mirno in počasi in se počasi razvijajo do vrhunca, kjer eksplodirajo kitare in včasih kričeč vokal. Lvmen so mojstri v grajenju atmosfere, saj se zdi, da znajo v pravem trenutku poskrbeti za izbruh, ravno ko se navadiš na tišino. Erupciji v glavnem spet sledi zatišje in poslušalec le čaka kdaj bo spet počilo. Edina pomanjkljivost je, da se ti vzorci nekoliko preveč ponavljajo in da sčasoma to postane predvidljivo. Vseeno pa menim, da imajo Lvmen odličen smisel za dramtiko in za ustvarjanje mračnih ambientov. To uspeva le najboljšim.

Post rock dostikrat sloni na klaviaturskih linijah, pri Lvmen pa je zgodba popolnoma drugačna. Glasba se v glavnem zanaša na dvojne kitarske dele, ki se lepo dopolnjujejo. Odlični atmosferi precej pripomore tudi dinamična ritem linija, kjer še posebej izstopajo sposobnosti izjemnega bobnarja. Klaviature so uporabljene zelo poredko (sampli nekoliko bolj, še posebej inserti iz raznih filmov), pa še to precej v ozadju, toliko bolj pa izstopajo kričeči vokali, ki tudi sicer niso pogosti, vendar pa dosti bolj opazni. Čisti vokali so zelo redki, a naredijo lep kontrast s kričečimi.

Heron je album, h kateremu se vedno znova vračam, vendar pa potrebujem med poslušanji kar dolge odmore. Album ni le naporen zaradi svojega težavnega in mračnega značaja, temveč tudi zaradi določene repetitivnosti v glasbi, ki pa je pri post rocku/metalu praktično venomer prisotna in je del njegovega šarma. Heron je nedvomno album, ki si zasluži veliko pozornosti vseh ljubiteljev eksperimentalne glasbe in dokazuje, da Lvmen najboljšega še niso pokazali z albumom Mondo.