Norveški vokalist Jorn Lande je človek, ki mora vseskozi nekaj početi. Če se ne ukvarja s solo kariero, sodeluje znotraj drugih projektov ali gostuje na albumih drugih izvajalcev. Ne mine leto, ko Jorn Lande ne bi zabeležil vsaj enega vpisa na poljuben studijski dokument. Jorn Lande uživa s svojo zasedbo Jorn čvrsto podporo italijanske založbe Frontiers Records. In to že dobrih deset let. Tako kot mnoge ljubitelje dobrega hard rocka, je Lande s svojimi fantastičnimi vokalnimi karakteristikami, pridobil permanentno naklonjenost vodstva založbe, ki tako vseskozi stoji možakarju v čvrsto oporo. Znotraj vseh idej, ki se mu porodijo.
Lande je človek, ki je zaslovel s priredbami oziroma kot vokalist cover bandov. Prvikrat je opozarjal nase že v drugi polovici devetdesetih, ko je z nekdanjimi člani Whitesnake deloval v skupini The Snakes in jemal sapo z neverjetno podobnostjo vokalnim karakteristikam Davida Coverdalea. Prva kompilacija priredb pod imenom Jorn in naslovom »Unlocking the Past« je tako izšla leta 2007. Ta je dala smiseln izbor skladb, ki so možakarja navdihovale skozi kariero in posledično niz odličnih reinterpretacij. Ob vseh aktivnostih, si je mož tri leta kasneje vzel čas, da s svoj skupino posname tudi album posvečen Ronnie James Diu in to takoj po njegovi smrti. Kredibilno, vendar vsled njegove takojšnje reakcije, nekoliko neokusno, saj je izdaja delovala kot komercialna poteza na kateri si Lande gradi in utrjuje ime na pokojnikovih plečih.
No tretja kompilacija priredb, to je aktualna »Heavy Rock Radio«, pa se osredotoča na Jornovo obdelavo radiu prijaznih hitov. A ne v celoti. Na albumu najdemo tudi cvetko po imenu The Final Frontier (orig. Iron Maiden), za katero je Lande (bogokletno) izustil, da je to moment Iron Maiden kariere, kjer se je skupina nedvomno najbolj približala pop glasbi. Čeprav možakar nima prav, je to z največjim veseljem povzel tudi reklamni promocijski tekst, ki spremlja novo kompilacijo na vsakem koraku. Verjemite ali ne, ko se boste dokopali do skladbe The Final Frontier in dobri boste, če se boste (več o tem v nadaljevanju), vam bo dokončno jasno, da vse česar se Lande loti, le ne postane zlato, pač pa lahko (v skrajni fazi) tudi pest sočnega govna.
Izbor je sicer zanimiv, vabljiv, interpretacija pa toliko manj. Preprosto. Lande ne more ob sebi zbrati garde vrhunskih glasbenikov, za to preprosto nima denarja, pa tudi venomer se mu zelo mudi pri snemanju in izdajah. Vse je torej zaigrano v enem in istem ključu hard rocka in tipičnim Jornovim »Dio meets Coverdale« vokalom, ki smo ga dodobra spoznali v vseh letih njegovega delovanja in česa novega, presunljivega ne ponuja. Material je zaigran po »Jornovsko«. Trdo. Z vso ihto in silo, Zato deluje, kot bi bil zaigran na silo. »Heavy Rock Radio« velja jemati kot točko kariere, kjer si je Jorn Lande s svojo skupino privoščil nekaj prijetnih uric oddiha in zabave v studiu, odpel nekaj skladb, ki so mu skozi leta obstale v ušesih in ga prevzele, sicer pa nikakor ne navdušijo v preobleki novih aranžmajev. To velja nasploh za hite radijskih lestvic kot je uvodna Fridina I Know There is Something's Going On, pa takoj za njo Runnig Up That Hill (orig. Kate Bush), kjer so še Placebo v svoji verziji iztisnili iz sebe več izpovedne substance. Jornov hard rock je preprosto, pregrob. Surovo sekanje nikakor ne sodi niti na reinterpretacijo Journey klasike Don't Stop Believin' medtem ko se pri skladbah Killer Queen (orig Queen) ter The Eagles klasike Hotel California jasno izkaže, da ekipa v preoblikovanju aranžmajev oziroma prilagajanju izvirnika svojemu glasbenemu vizionarstvu, preprosto pristopa brez prave domišljije in ustreznih zaključkov. S premalo občutka in s skopo igro. To je igro na silo.
Šele priredba zasedbe Dio Rainbow in the Dark je tisto, kar se od Lande-ja išče. Tam je mož doma. V hard rocku. Vtis popravita še zaključni Stormbirnger (orig Deep Purple) in zadnja Die Young (Dio era Black Sabbath), a je to mnogo premalo. Tovrstna kompilacija ni edina takšna cvetka na planetu, spomnimo se na izdajo zasedbe Helloween z naslovom »The Metal Jukebox«, ki prav tako ponuja bore malo okusnosti in poslušljivosti. Dejansko je kompilacija »Heavy Rock Radio« namenjena le strogim ljubiteljem Jorna Landeja in vsega česar se možakar loti. Ostali bomo raje še naprej poslušali izvirnike.
Jorn - Running Up That Hill (orig Kate Bush):
na vrh