Last In Line je skupina, ki definitivno ne bi nikdar nastala, v kolikor bi bil Ronnie James Dio še živ. Kar štirje od petih članov kvinteta je namreč ov osemdesetih gradilo spremljevalno okostje zasedbe Dio in več. Z Ronnijem posnela njegove prve tri studijske albume. Naj jih preletimo na hitro: "Holy Diver", "Last In Line" ter "Sacred Heart". Albumi, ki veljajo danes v zakladnici rock'n'rolla za prave hard rock briljante!
Torej. Last in Line so dejansko nastali zato, da bi kredibilno nasledili zapuščino zasedbe Dio. Glavni akterji materiala na albumu »Heavy Crown« so kitarist Vivian Cambpell – ime, ki ga zelo dobro poznajo tudi ljubitelji zasedbe Def Leppard, nadalje bobnar Vinny Appice (ex-Black Sabbath) in basist Jimmy Bain (ex-Rainbow), ki je tik pred izdajo albuma preminil za rakom na pljučih. Ta trojica je material ustvarjala tako, da so se fantje dobili na jamih v studiu in pričeli igrati. Ideje so tako prihajale spontano na plan iz njih pa so se porajali osnutki skladb. Vivian je v nedavnem intervjuju dejal, da so skušali restavrirati vzdušje snemanja prvih treh albumov zasedbe Dio. Te osnutke so fantje v obliki mp3 datotek poslali Andrewu Freemanu, ki je nanje oblikoval vokalno melodijo in prilagodil verze ustrezni metričnosti.
Dvanajst skladb pooseblja izredno zavzetost ekipe, ki je v studiu iztržila izredno organskost in živost izdelka. Kemično učinkovanje je posebno, kot je to bilo od nekdaj, se pravi velja za Last In Line, da so se Campbell, Bain in Appice na nek način vrnili na sam začetek svoje skupne poti v zasedbi Dio. Pravzaprav je ostalo vse isto, le da je v ekipi namesto Ronnieja, Andrew Freeman. Logično je da Campbell odigra kitare povsem drugače, kot je to pri Def Leppard. Roko na srce so primerjave neumestne, saj so Def Leppard povsem druga štorija. Je pa prelepo spoznanje, da so na albumu »Heavy Crown« Campbellu odprte vse poti k idejni kreativnosti. To kar dobimo na albumu »Heavy Crown« je pravzaprav na moč pristni odtis bistva kitarske igre Viviana Campbella. Pri Def Leppard je njegova vloga namreč povsem pač stranska, pri Last In Line, pa je Campbell na plano končno lahko prosto postreljal vse svoje idejne naboje. Še nekaj. Nemara je kdo med vami pomislil, da so fantje uporabili kakšen star kitarski riff, ki ni biil uporabljen na kateri izmed prvih treh plošč zasedbe Dio. To ni res. Ves material na tem albumu je svež, avtorsko idejni doprinos ekipe Last In Line.
Kvaliteta točk je neoporečna. Gre za izjemno kompakten album, ki je od glave do pete zatrpan z odličnimi hard rockovskimi rušilci klasične branže in lepe bere medsebojne raznolikosti Te skladbe vas bodo v riffih in ritmičnih ključih ter ob Freemanovem petju vseskozi asociirale na kakšno izmed skladb zasedbe Dio. Vsekakor v svoji podobi vleče na zgodnje obdobje zasedbe Dio, kar je logično. Vinnie, Jimmy in Vivian drugače pač ne znajo. Takšno je kemično součinkovanje med njimi, ko se pojavijo skupaj v studiu. In ko so skupaj, je rezultat natanko takšna zvočna in slogovna podoba, kot jo izraža album »Heavy Crown« in kot jo izražajo prvi trije Dio albumi. Freeman na drugi plati ne rine v oponašanje Ronnie James Dia. Njegov vokal je čist in visoko melodičen, avtoritativen v sleherni legi, ki jo pevec izbira ter tako na moč kompatibilen z jedrom skladb. Ob vsem tem ni treba posebej poudarjati, da bo ta album pisan na kožo ljubiteljem klasičnega hard rocka, ki vključuje poleg Dio, tudi Black Sabbath v eri brez Ozzyja, pa Rainbow, tudi Whitesnake in Deep Purple,…
»Heavy Crown« je v vsem dostojen naslednik klasične ere zasedbe Dio kar pomeni, da so Last in Line dosegli z njim svoj namen. Žal je v situaciji brez pokojnega Jimmyja Baina, verjetno zgodba skupine že zaključena, zato bo zelo, zelo verjetno pri tem albumu tudi ostalo.
na vrh