Pagan's Mind veljajo za prog metalce evropskega porekla, katerim je uspelo so izboriti prepoznavni slog na prog metalskem zemljevidu. Vsekakor bi človek od njih pričakoval novi album nivoja salv brezobzirno kompleksnega strukturiranja skladb, prelitih z obilo prog metalskega mikastenja. A očitno so si fantje želeli spremembe in tako ubrali drugačno glasbeno usmeritev. Lahko rečem mini revolucionarno usmeritev.
Na rovaš manjšega kompliciranja so tako centralizirane točke refrenov, vse bolj pa stopa v ospredje ob njih tudi power metalska šablona aranžiranja skladb. Se pravi kitica-predrefren-refren. Seveda pa ne bi mogli govoriti o veliki dostopnosti albuma, v kolikor bi se Pagan's Mind zapletali v kombiniranje motivov, ki so težje kompatibilni. Preveč so izkušeni, da bi zašli v slepo ulico, tako da v tem oziru ni nikakršnega strahu.
Vendar je problem v albumu drugje. Prvi del je odličen, v drugem pa reči nekoliko zvodenijo. A pojdimo lepo po vrsti.
Če v uvodni Eyes Of Fire Pagan's Mind še izkazujejo svoje progmetalske korenine, saj navkljub silno dostopnim vodilnim melodijam "sprašijo" nekaj vratolomnih prehodnih točk, ki nakazujejo izjemno bravurozno tehnično izpiljenost glasbenikov, pa je skladba Intermission dobesedno slečena prog metalskih elementov in je zategadelj pravi tip power metal jurišnice, s silno grabežljivim refrenom, ki jaše visoko na krilih bombastične prevzetnosti. To je skladba, ki bi v editirani - radiu prijazni verziji, predstavlja pravega kandidata za izdajo v obliki singlea. Walk Away In Silence je še en tak trenutek albuma, pa čeprav prinaša povsem drugo atmosfero na album. Zanimivo je kako so klaviature v tej skladbi zminimalizirane na funkcijo blagega zvočnega pregrinjala, ki zgolj krepi atmosferično ozadje zidu kitarskih riffov. Pagan's Mind, pa si tudi na tej točki znova priigrajo zmagoviti poker asov v pompoznem refrenu. Drugi kandidat za izdajo v obliki singlea torej!
Lahko rečemo da je skladno s poenostavitvijo sloga narasla udarnost produkcije. Riffi so nevarneje naostreni v produkciji kor kdajkoli doslej. Zvok kitar je nižje naravnan, zveni moderno, razmazano, z manj kontrole, vokalne linije so v komadih namerno večkrat odpeljane skozi efekt distorzije. Tako "ugrizne" Into The Aftermath, ki je prav posebna skladba Pagan's Mind kariere v eksperimentiranju in v pečanju z modnimi muhami. Vendar brez skrbi. Skupina je ohranila ob vsem vnosu novitet svoj prepoznavni glasbeni obraz.
Revelation To The End je skladba, ki v osmih minutah enovito razodene novi obraz skupine. Neverjetno, kako primeren naslov skladbi. Teh osem minut namreč zadošča da si lahko hipoma ustvarite sliko o celotnem albumu "Heavenly Ecstasy". V tej skladbi so vrženi v talilni lonec klasični prog metalski elementi Pagan's Mind s katerimi nas je skupina vselej razvajala, v isti sapi izstopa v njej pompozni (power metalsko naravnani) refren, skladba pa je obenem opremljena z nekaj ekstremnimi kitarskimi frazami, namerno moderno škripavo hreščavega razmaza. In vendar. Skupina tudi to pot uspeva zadržati svoj prepoznavni obraz, kar pomeni da si je tudi v tem eksperimentu rešila kožo.
Eden najbolj smelih eksperimentov poenostavljanja Pagan's Mind obraza in vnosa modernih zvočnih struktur prinaša na album skladba Follow Your Way. Razmazan, razpuščen riff pušča odprt prostor, ki pa Pagan's Mind izkušeno zapolnijo z grabežljivo ritmično kompaktnostjo. Seveda je znova tud nalezljivi bombastični refrenski napev, ki prinaša skupini zmagovite točke.
Od tu dalje pa album pričenja vodeneti. Live Your Life Like A Dream se nikamor ne premakne z ožuljeno in tisočkrat prežeto formo v aranžmaju melosa, za njo pospešena The Master's Voice, pa v iskanju agresivnega obraza Pagan's Mind približuje največ dometu novih Helloween, kar ni ravno posebne omembe vredne dosežek. Tudi tu smo priča petju vokala skozi efekt distorzije, kar izkazuje željo s skupne, po modernizaciji zvoka. Tudi v Never Walk Alone delujejo Pagan's Mind brez zanimivejših rešitev v glasbeni ponudbi, podobna mlačna občutja pa zapusti tudi predzadnja Create Your Destiny. V slednji je tako izredno pomembno delo bobnov, ki z razgibano duhovitostjo prehodov, zlasti z modrim vpletanjem dvojne bas boben stopalke, učinkovito polnijo prazen prostor, ki ostaja ob nizanju preprostih power metalsko nastavljenih riffovskih šablon. Delo bobinov je na tem albumu silno pomembno, saj vzdržuje zlasti v predvidljivih in manj zanimivih točkah albuma zahtevano dinamiko. When Angels Unite je osladno mašilo, ki ukrade poslušalcu dve dodatni minuti. K sreči je za konec nastavljena odlična Power Of Mindscape, kjer zažari zlasti kombinacija odličnih vokalnih rešitev v dinamični kombinaciji klavirskih aranžmajev. Visoko atmosferična udarna skladba, ki ob koncu srečno vrne albuma na kakovostni nivo njegove prve polovice. Pa čeprav nosi oznako "bonus".
To je album, kjer so Pagan's Mind z namenom da približajo svoj zvok dometom modernega, žrtvovali del svoje unikatne kreativne žilice, ki krasi njihove klasične prog metalske albume. Nehote so storili korak nazaj, pa čeprav so ga skušali odmeriti naprej. Nad albumom bodo ljubitelji skupine, prej razočarani, kot navdušeni. Všečen pa bo zlasti vsem, ki skupine do tega albuma niste poznali in ste neobremenjeni z njenimi preteklimi deli.
"Eksperiment" je skupini uspel polovično. V točkah prvega dela albuma dokazujejo Pagan's Mind, da lahko ohranjajo v vsem svojo prepoznavno suverenost, saj je bila integracija novitet tu uspešna. Žal pa je nekaj mašil, ki albumu jemljejo kredibilnost. Zato bo naslednji album zelo pomemben za skupino. Pokazal bo ali so bodo Pagan's Mind uspešno prestali tranzicijo svojega zvoka, kot so jo zastavili in ob tem ohranili svojo prepoznavno glasbeno integriteto, ali pa po vsem izgubili kredibilnost, zgrajeno na predhodnih studijskih delih. Torej. Novi album ni slab, kljub temu pa zapušča poslušanje praznino s spoznanjem, ki nedvoumno namiguje na to, da so Pagan's Mind sposobni dostaviti studijska dela precej večje izrazne pronicljivosti in otipljivosti.
na vrh