Izmed vseh nemških zasedb, ki so izšle iz nemškega vala heavy metala na prelomu sedemdesetih v osemdeseta, so verjetno prav Grave Digger najlepši primer velike pootročenosti na zrela leta delovanja. Druženje na preteklih turnejah z mlajšimi powermetalskimi zasedbami, ki pa v današnjem času dosegajo celo veliko popularnost, kot so npr. med njimi Sabaton, jim očitno ni storilo prevelike usluge, saj so se očitno pričeli spogledovati .
Album "Healed By Metal" je vse drugo, kot album skupine, ki je v preteklosti nizala izvrstne studijske izdelke s katerimi se je za vselej usedla v srce pravih gorečnežev tevtonskega heavy metala, geografskega porekla Nemčije. Album »Healed By Metal« je svetlobna leta oddaljen od časov devetdesetih ali česar koli kar bi Grave Digger posneli kasneje z Mannijem Schmidtom v postavi, vključno s kultnim istoimenskim albumom izdanim leta 2001. Le vrsta nekakšne samoparodije.
Glasba bi sicer zlahka prehajala skozi prebavni trakt v kolikor ne bi album nosil napisa Grave Digger. Uvodna Healed By Metal je skladba, ko bi jo za Grave Digger lahko napisali »napihnjenčki« Primal Fear. Vrsta šminkerije, ki pozi skupine nikdar ni godila, a glede na to, da je Axel Ritt postal ob priključitvi leta 2010 prvi šminkerski kitarist skupne, to niti ne čudi. Te filozofije se je nalezel očitno tudi njegov šef Boltendahl, ki že ima nekaj tovrstnih izkušenj (projekt Digger s konca osemdesetih). Boltendahl se je resno pootročil. Zadeva toliko bolj čudi, ker je predhodni album »Return of the Reaper« res izvrsten dosežek, s čvrstim fokusom in močnimi kompozicijami. Očitno se je pravi izvor glasbenega poslanstva, ki mu je skupina dolga leta sledila, naposled utrgal z verige, poblaznel in šel za vselej v stečaj.
Grave Digger delujejo na novem albumu, kot da prepisujejo iz starih skladb, stare riffe in jih ponujajo znova na pladnju v posluh. In Free Forever? Zavrtite uvod. Kot bi prepisali riff Saxon skladbe Solid Ball Of Rock. Toliko bolj smešno je ob tem spoznanje, da so Saxon izdali leta 1993 album z naslovom "Forever Free", na katerem je tudi istonaslovna skladba. In Call For War? Replika refrena »Tunes of War« klasike In the Dark of The Sun. Recimo pri skladbi Hangman's Eye spominja refren na predrefren skladbe Fanatic Assassins iz album »Knights of the Cross«. Tu je Kill Ritual, ki spominja na refren skladbe Battle For Bannockburn. Ta se prav tako nahaja na prej omenjenem albumu skupine iz dvnega leta 1998. Okej, le malo drugačni ritmični ključi so podloženi pod rife. A to ni dovolj in seveda obenem, to nikakor ni okej. In tam proti koncu albuma vpitje Hallelujah v refrenu istoimenske skladbe ter »Ha-ha-ha-ha« v zaključni Laughing With the Dead. Res otročje za metalsko poreklo in pretekla dela skupine, ki so postregli z mračnostjo, okultom, delovali zlovešče in ustvarjali mističnost. Ta album bi bil sicer odličen v kolikor bi bil delo poljubne skupine, ki bi v okusni šali parodirala lik in delo Grave Digger.
Skratka tale album je hitro narejen, rutinsko, v skladu z zahtevami in obligacijami v pogodbi, ki jo imajo Grave Digger z Napalm Records in zato da imajo alibi za novo turnejo. Poznavalci njihovega lika in dela bomo seveda z veseljem še naprej vrteli klasične albume, kot so »Knights of the Cross«, »The Reaper«, »Heart Of Darkness« itn… Skratka albume skupine izdane v devetdesetih. In to ob siceršnjem izvrstnem solističnem ekspozeju Axla Ritta, ki ga demonstrira na albumu »Healed By Metal«, nezadržni hitrostni tehniki suvanja z dvojno bas boben stopalko Stefana Arnolda, debelo voluminoznih tonih trgajočih bas linij legendarnega Jensa Beckerja ter seveda tipskem kruležu Chrisa Boltendahla. Žal to pot je samo-kloniranje in posledična idejna izpuhtelost preočitna, zato je album za kreativne standarde Grave Digger odločno prelahkoten za poslušanje. Fantje pavza prosim. Dolga pavza!!!!
Grave Digger - Healed By Metal (uradni video):
na vrh