"Heads Or Tales" je album, ki zaseda posebno mesto v srcih vseh ljubiteljev legendarnih kanadskih progresivnih rockerjev Saga, saj so bili ti takrat na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči in komercialnega slovesa. Verjetno pa si je le malokdo od njih mislil, da bodo po skorajda tridesetih letih od njegovega izida njihovi ljubljenci v živo izvajali celotno mojstrovino iz leta 1983. Odločitev, da celoten "Heads Or Tales" odigrajo v živo je še toliko bolj presenetljiva, saj so se Saga od leta 2008, se pravi v obdobju, ko so izdali studijski album "The Human Condition" (2009), do leta 2010 nahajali sredi radikalne prevetritve postave.
Dolgoletni pevec in ustanovni član Michael Sadler se je za nedoločen čas odločil posvetiti družini, medtem pa ga je nadomestil ex-Final Frontier pevec Rob Moratti. Slednji, sicer ravno tako izjemen pevski talent, se je tako znašel v sila nehvaležni nalogi zamenjave nepogrešljivega Sadlerja, brez dvoma glavne karizme in zaščitne znamke te unikatne skupine iz Oakvillea. To obdobje po pričakovanju ni trajalo dolgo in že v začetku leta 2011 se je Michael na veliko veselje večine privržencev vrnil nazaj k starim pajdašem, medtem ko se je Rob na sporazumen način poslovil od bratov Crichton, klaviaturista Jima Gilmourja in bobnarja Briana Doernerja ter se posvetil samostojni karieri.
Saga so že dolgo znani po tem, da so njihovi koncertni albumi nekaj posebnega. Leta 2005 so denimo izdali "Chapters Live" na katerem so odigrali celotno serijo konceptualnih skladb imenovanih 'chapters', ki zaokrožujejo znanstveno fantastično sago o kraji Einsteinovih možgan. Nato so leta 2007 osrečili vse dolgoletne privržence z "Worlds Aprat Revisited" na katerem so odigrali celotno mojstrovino "Worlds Apart" (1981). Marsikatere verzije klasik so na teh koncertnih izdajah v živo izpadle celo še bolj zanimivo in atraktivno kot v studijskih inačicah. S "Heads Or Tales Live" ni nič drugače, čeprav bi bilo povsem napačno, če že ne skorajda blasfemično trditi, da se je Moratti pri interpretaciji klasik izkazal na Sadlerjevi ravni in da slednjega ni moč pogrešati. Rob namreč poseduje skorajda povsem drugačno, izrazito melodično rockovsko naravnano barvo glasu in njegova odločitev, da ne poskuša posnemati slovitega in vokalno nedvomno precej bolj vsestranskega predhodnika, se je izkazala za pravilno.
"Heads Or Tales" standardi tako oživijo v povsem drugačni luči, začenši z uvodnim hitom "The Flyer", eno najbolj priljubljenih klasik v povesti skupine. Ta brezčasna kompozicija je kot ustvarjena za Robov vokal, zato ne preseneča, da so ravno z njo odpirali koncerte na "The Human Condition" turneji. Pri tem sploh ni treba omenjati, da njegovi inštrumentalni soborci odlično opravijo interpretacijo nekaterih del, katerih niso na koncertnih odrih igrali že celo večnost. Pravi užitek je recimo v živo po tolikšnem času spet slišati pozabljeni zimzelen kot je "Cat Walk", kjer vedno vnovič očarajo s sintetizatorskimi multiharmonijami in zaključnim solističnim kitarskim bohotenjem v domeni Iana Crichtona.
Tudi "The Sound Of Strangers", ki je zaradi počasnejšega tempa in razmeroma repetativnega besedila morda še najmanj zanimivo delo na celotnem "Heads Or Tales" v Robovi interpretaciji izpada zelo posrečeno. Epski "The Writing" je v prenovljeni verziji za vse prste polizat, čeprav gre spet za eno tistih klasik katero si praktično ni mogoče predstavljati brez Sadlerjevega doprinosa. Na kompleksni baladi "Intermission" po pričakovanju precej umirijo naelektreni ambient za katerega je delno odgovorna tudi razigrana publika in se predajo popolni melanholični subtilnosti. 'Sanjarjenje' nato posrečeno prekinejo z udarno-pospešenim "Social Orphan".
Kratka zakuska "The Vendetta (Still Helpless)" je predvsem priložnost za poigravanje z duhovitimi sintetizatorskimi teksturami in uvertura v enega izmed vrhuncev te koncertne izdaje. To je tisti svečani, že skorajda posvečeni, trenutek, ko dolgoletni klaviaturist Jim Gilmour prevzame pevsko pobudo na briljantni baladi "Scratching the Surface", katera je ena redkih "Heads Or Tales" klasik, ki praktično ne sme manjkati na nobenem Saga koncertu. Koncertna interpretacija celotnega "Heads Or Tales" se zaokroži z briljantno art rockovsko poslastico "The Pitchman" na kateri vnovič demonstrirajo zakaj so od nekdaj veljali za ene najuspešnejših graditeljev mostov med progresivnim rockom in AOR-om.
Prava kvaliteta "Heads Or Tales Live" bo ocenjena šele čez vrsto let, a je že zdaj svojevrsten koncertni dokument kratkotrajne ere v povesti kanadskih progresivno rockovskih legend, ko so se prvič morali po najboljših močeh znajti z drugim pevcem ter prepričati dolgoletne privržence, da ni prišlo do kakšne radikalne spremembe v dosedanji ustvarjalni viziji. Marsikdo izmed dolgoletnih privržencev ali bolje rečeno tradicionalistov, bo sicer ob tem odličnem koncertnem dokumentu pikro pripomnil, da bi bilo s Sadlerjem vse skupaj še boljše, a prava vrednost celotnega posnetka se skriva ravno v njegovi unikatnosti, že skorajda eksotičnosti, ki jo je v dolgoletne Saga klasike prinesel Morattijev vokal.
na vrh