Po uspešni vrnitvi z "Abominog" (1982), so Uriah Heep ohranili zmagovito formulo in izdali v enaki postavi še en dokaj podoben album predhodniku, imenovan "Head First". Other Side Of Midnight, ki odpre ploščo pravzaprav poda takojšen uvid, kje so Heep glasbeno bili v tistem času. Heavy šus izredne kombinacije ultramelodike in rockerske eksplozivnosti znotraj nemarno poslušljive pesmi izdelanega refrena in predrefrena, ki takoj zleze pod kožo. Tudi to pot ni šlo brez priredb. Najbolj znana je izšla tuid kot single, Jacksonova Stay On Top. Sprva so hoteli spraviti fantje na single Other Side Of Midnight, pa jih je založba prisilila v Stay On Top. Seveda iz čistih komercialnih razlogov. Lonely Nights (orig. B. Adams) je po zgradbi mnogo bolj pisana na kožo Uriah Heep, med vsemi tremi priredbami, pa še posebej AOR pustolovščina Love Is Blind (orig. Carbone) v izvedbi Uriah Heep zažiga na celi črti.
"Resnejše" nadaljevanje za Stay On Top ponuja Sweet Talk, ki je znova bolj AORovsko naravnana in zvok enakomerno zapolnjen s sintesajzerjem in Boxovo kitaro. Izstopa odlična solaža, "vroče nogi" in ambiciozni Box je imel očitno izreden zagon ter navdih. Album v celoti ne zaostaja za "Abominog" v ničemer. A občutek je, da je "Head First" še bolj rockovsko prefinjen album, še malo bolj AORovsko prefiltriran v produkciji, s še bolj poudarjenimi kontrasti med inštrumenti. Sploh back vokalne harmonije izstopajo v celotnem izrazu bolj kot na predhodniku, kanček še bolj pa je poudarjena produkcija vseh vokalnih linij, kar daje zvočni sliki še več globine. Zaključek plošče je odigran skozi odlično AORovsko vzdušje s Straight Through The Heart in se konča v še višji prestavi skozi posebej "našponano" Weekend Warriors. Če bi si v tem obdobju Uriah Heep omislili natopirane pričeske in šminko, bi jih lahko kaj hitro razglasili za zgodnjo obliko glam šmink rock metala. Produkcija in marsikatera kompozicija hudo spominjata na nekaj kar je postalo v vsega dveh do treh letih po izidu "Head First" sila popularno in iskano na tržišču. Bob Daisley je po snemanju "Head First" ob prvi priložnosti prebegnil nazaj k Ozzy Osbourneu. K Uriah Heep, pa se je vrnil stari dobri Trevor Bolder, ki je tako odigral s skupino celotno Head First koncertno turnejo.
Seveda je treba imeti vseskozi pred očmi dejstvo, da so pravzaprav novi Uriah Heep popolnoma nov bend, neprimerljiv s svojo zapuščino sedemdesetih. V zvok in slog prenovljene skupine sta vnašala sveže heavy ideje v veliki meri Daisley in Kerslake, ki sta vedela kako se streže tem zadevam že pri Ozzy-ju. Uriah Heep so imeli poln zagon, saj sta v dveh letih nastala dva odlična albuma. Pisali so moderen heavy hard rock z lepo mero AOR vključkov, impresivnih kitarskih riffov, skozi pesmi ponujali odlično rockovsko voltažo in melodije, ki so zažigale v poslušanju na prvo žogo. V zvoku pa so bili avantgarda, po katerem so se v produkciji zgledovali pri snovanju svojih plošč zlasti kasnejši glam metal bendi.
na vrh