Neverjetno. Od kod navdih, od kod ideje po toliko letih in toliko albumih, ki jih izdaš ob uporabi pravzaprav identične glasbene recepture. Kaj lahko človek sploh še reciklira in prepakira ter servira še enkrat. Verjetno le še svojo srčnost in iskrenost, kar pa je seveda bistvo. To pa je tudi tisto, česar nam danes krvavo primanjkuje. James Christian in njegovi House Of Lords se torej ponovno vračajo. Prav na zrela leta delovanja, ko so se House Of Lords iz nekdaj masovno uspešne prelevili v skromno klubsko skupino, ki pa jo spremlja po svetu fanatična peščica gorečih privržencev, napolnjenih s čustvi nostalgije.
Tokrat je mož le vzel dve leti časa za ustvarjanje novega albuma. Ne pozabite, med »Precious Metal« (2014) in »Indestructible« (2015) je preteklo komaj leto. In novi rezultat? James Christian ne popušča. Znova je mojstrsko podtaknil zmagovito formulo komponiranja, ki je že v preteklosti ničkolikokrat vžgala. Tudi tokrat ni nič drugače. Feni House Of Lords bodo zgrabili novi album z odprtimi rokami.
Album »Harlequin« se odpira skrivnostno, docela mistično. To je torej naslovna skladba, ki odpre album. Kot bi nas odstrelili na album »Cartesian Dreams« (2009), v finesah komponiranja pa vdahnili prijeme orientalskih lestvic, kar iz oddaljene preteklosti prikliče iz spomina duh skladbe Sahara in istiimenski oddaljeni kultni album skupine. Produkcija je, seveda, moderna, slečena, gola, kompaktna, precej bolj riffovsko navita, živa in organska. James Christian je vzel znova prav vse v svoje roke. Je mojster svojega posla in v studiu mu je vse jasno. Izvrstno se znajde v vlogi producenta, da o vlogi komponista niti ne izgubljam besed.
Christianu se je vokal nekoliko stanjšal. To denimo nakazuje refren skladbe Ocean Divine, kjer pa vodilno vokalno melodijo mojstrsko ugrezne v plejado multiplih vokalnih harmonij, ki obdajajo vodilni vokal. Pregnani lisjak natanko ve, kako se streže aranžiranju sodobnih dognanj AOR glasbe in melodičnega rocka, kjer House of Lords od nekdaj kraljujejo. "Harlequin" je torej nadvse uspešno nadaljevanje glasbene zgodbe predhodnih dveh albumov. Odzvanja pa nekoliko bolj sofisticirano, klaviature nagovarjajo bolj prodorno, na točkah dodajajo celo moment simfoničnosti, v absolutnem ospredju pa je znova iskanje muzikalične nalezljivosti, ki v refrenskih napevih takoj učinkuje. Skladba The Sun Will Never Set Again se odpira ob podpori akustične kitare, nekaj kar zbližuje novi studiski album z zadnjim samostojnim studijskim albumom Jamesa Christiana. Če sem iskren, je včasih kar težko ločevati. Avtor je vedno en in isti - James Christian. Skladba, kot je The Sun Will Never Set Again, utrjuje AOR moment albuma. »Harlequin« je album za sanjače, pravljičarje. Tudi nagovarja tako, deloma osebno izpovedno, deloma fantazijsko. James Christian je v tem oziru pravi pridigarski guru.
Tudi to pot kradejo refreni drug drugemu pozornost, prava lepotica pa je skladba New Day Breakin' na sredini albuma. Nebrušeni AOR - ovski briljant, ki bi v osemdesetih vžigal na vseh lestvicah komericalnih radijskih postaj. Christian je danes mnogo boljši komponist kot v osemdesetih. Neverjetno spreten je v oblikovanju muzikalične zapeljivosti. Za »Harlequin« lahko trdim, da House Of Lords že dolgo časa niso ponudili albuma, ki bi nosil tako izrazit retro nostalgičen AOR utrip. Piko na »i« dodaja znova izjemni Jimi Bell, ki znova briljira v izjemnih kitarskih solažah! Mojster, na katerega se Christian lahko vedno znova stoodstotno zanese. Jimi je znova v slehernem trenutku albuma na pravem mestu. Izjemen kitarist.
»Harlequin« je nov izvrsten album House Of Lords. Christian je znova spretno podtaknil formulo glasbene recepture, ki polnokrvno vžiga in učinkuje ter drži ne le njega, pač pa celo skupino (v artističnem oziru) živo tudi v zrelih letih delovanja. Ljubitelji skupine bodo ponovno navdušeni. »Harlequin« postreže s petdesetimi minutami detajlno izpiljenega melodičnega rocka, ki niti za hip ne dolgočasijo, kar pomeni, da je skupina znova postregla niz skladb barvite komponistične in razpoloženjske razgibanosti. Brez komponističnega kiksa torej!
House Of Lords - Harlequin (uradni video):
na vrh