Gryphon so legendarni folk prog rockovski praporščaki, kateri so si zagotovili kultni status med prog rockovskimi sladokusci predvsem zaradi svoje unikatne in nevsakdanje uporabe raznovrstnih inštrumentov ter kreiranja kompleksnih zvokov. Prepoznavnost so si prislužili predvsem zaradi mešanja folk rocka s tradicionalnimi, a raznovrstnimi srednjeveškimi ter renesančnimi aranžmaji, kateri so bili odigrani v skorajda pristni trubadurski maniri.
Njihova originalna inkarnacija, združena pod vodstvom multi-inštrumentalista Richarda Harveya ter pihalista Briana Gullanda, je prisegala predvsem na akustično kitaro in uporabo nekaterih historičnih pihalnih inštrumentov na čelu z renesančno obliko roga. Električna kitara je v njihov zvok prišla šele kasneje, saj so ne začetku navduševali nad popolnoma pastoralnimi melodijami, da bi kar najboljše ujeli srednjeveško romantiko njihovih trubadurskih prednikov. Na začetku sedemdesetih bi navkljub obilici številnih odličnih folk-prog rockovskih skupin težko našli takšne, ki so uspeli tako uspešno kot Gryphon združiti izročilo svojih anglosaksonskih prednikov z modernejšimi folk prijemi.
Njihov istoimenski prvenec je grajen na harmoničnem prepletanju tradicionalnih srednjeveških-renesančnih aranžmajev z akustiko, kar je bila v tistem času, ko je bil progresivni rock še na široko odprt vsem formam zvočnih eksperimentiranj, vsekakor pionirska ideja. Raba historičnih pihal je izvrstna ter ključna zato, da posamezne kompozicije poslušalca v duhu zlahka ponesejo za kakih petsto let nazaj v preteklost, ko je razposajeni kralj Henrik VIII vladal angleškemu kraljestvu z železno roko ter se vsake toliko časa znebil kake izmed svojih mnogih žena, medtem ko je med priležnicami že izbral naslednjo žrtev.
Poleg dekadentnih kraljevih soban pa nas posamezne stvaritve ponesejo tudi med bolj pritlehne, da ne rečem blatne podobe Tudorske Anglije, kjer si sredi umazanih pivnic ni težko predstavljati raznih rumenozobih biričev, rabljev, trgovcev, obrtnikov, rokovnjačev, grbavcev ter svinjskih pastirjev, kako se ob galonah piva derejo drug čez drugega. Nekje v bližini pa se nahajajo tudi Black Adder, Percy ter Baldrick ter si veselo brusijo svoje nože.
Pastoralno-romantične kompozicije kot je uvodni "Kemp's Jig", kjer se poslušalec znajde sredi plesa ovčjih pastirjev, so zaznamovane predvsem s kreiranjem tradicionalnih renesančnih aranžmejev prek pihal (fagot in renesančni rog) ter mandoline. "Sir Gavin Grimbold", komična skladbica o pogumnem vitezu, je prav tako grajena na tradicionalnem srednjeveškem aranžmaju. Tolkala ustvarjajo pompozne ritme, ki skorajda kličejo viteški turnir, medtem ko je vokal namerno rahlo razglašen, tako ko se spodobi za "kraljevega glasnika".
Kratki inštrumental "Touch And Go", katerega zaznamuje nežna, pastoralna melodija na akustični kitari, je prva popolnoma originalna Gryphon kompozicija na albumu, kar pomeni, da ne vsebuje kakega tradicionalnega aranžmaja. "Three Jolly Butchers" je še ena skorajda popolnoma tradicionalna, "pivska" stvaritev s številnimi renesančnimi aranžmaji, kjer so vokali namerno odpeti v maniri treh pijanih mesarjev. Cimbale v ozadju še povečujejo komičnost, a tudi prisrčnost samega vzdušja. Naslednji inštrumental "Pastime With Good Company" temelji na klasičnem madrigalu prej omenjenega rdečebradega neotesanca Henrika VIII. Popularnost tega legendarnega madrigala se je v zadnjih letih vnovič povečala za kar gredo zasluge Jethro Tull poglavarju Ianu Andersonu, kateri je nedavno ustvaril odlično verzijo te renesančne mojstrovine.
"The Unquiet Grave", najdaljša stvaritev na albumu, je prva, ki pokaže tudi melanholično plat skupine. Romantični aranžma na akustični kitari v prvem delu spremlja otožno petje, nakar se potek skladbe v drugi polovici nenadoma popolnoma spremeni in ritem skorajda zaustavi, preden vnovič oblikujejo osrednji, romantično-keltski motiv. Na "Estampie" se prek razposajenih pihal vnovič vrnejo v norčave vode. Iz sekunde v sekundo hitrejši ritem in igranje mandoline stopnjujeta plesno vzdušje. Originalni aranžma naj bi ustvaril neznani avtor.
Akustični aranžma za "Crossing the Stiles" je napisal kitarist in klaviaturist Graeme Taylor, kar pomeni, da je skladba sestavljena predvsem iz njegovega polaganja pastoralnih akordov na akustični kitari. "The Astrologer" odlikuje tradicionalni anglosaksonski aranžma, katerega povezuje sarkastično obarvano petje in izjemno preprosta melodija na akustični kitari. Noben album s srednjeveškim vzdušjem in besedili seveda med glavnimi liki ne sme pogrešati astrologa. S "Tea Wrecks", še enim kratkim inštrumentalom, pa se Gryphon priklonijo svoji angleški pravovernosti, katera med drugim zaobjema kozarec opoldanskega čaja.
"Juniper Suite", ena izmed redkih popolnoma originalnih stvaritev na albumu, je edina na njem za katero se že lahko reče, da poda uvid v kasnejšo, precej kompleksnejšo zvočno podobo skupine, saj se znotraj nahaja zaznavno več različnih ritmičnih načinov in ločenih motivov kot na ostalih kompozicijah. Seveda povezujočo vlogo vnovič igra kombinacija baročnih pihal, mandoline ter tolkal. Zaključno burlesko "The Devil and the Farmer's Wife" bi si lahko zlahka predstavljali tudi z Rowanom Atkinsonom na glavnem vokalu, medtem ko se v ozadju oglaša nekdo z obupnim cockney dialektom. Če ne drugega besedilo ponuja lep primerek angleškega črnega humorja, medtem ko so zaključna sakralna večglasja kratek, a lep pečat za zaključek albuma.
Navkljub temu, da Gryphon na njem še niso demonstrirali vsega svojega eksperimentalnega potenciala, pa njihov prvenec že ponuja sliko pionirske zasedbe, ki se je ponašala z inovativnim in duhovitim vnašanjem srednjeveško-renesančnih aranžmajev znotraj pastoralnih folk rockovskih poljan. Album je zaradi svoje popolnoma akustične narave in skorajda popolnega zanašanje na tradicionalne aranžmaje daleč od kasnejših mojstrovin kot sta bila "Midnight Mushrumps" ter "Red Queen To Gryphon Tree" (oba iz leta 1974), vendar gre še dandanes za skorajda unikatno delo, kjer si anglosaksonska glasbena preteklost in sedanjost prek rabe nekaterih tradicionalnih glasbil uspešno podata roki. "Gryphon" je v drugo polovico 20. stoletja uspešno prenesel ter pregnetel nekatera pradavna, tradicionalna dela, katera ne bodo nikoli zastarala in kot tak vedno znova ponuja izobilje dobre zabave za vse ljubitelje kakovostnega folk rocka ter tradicionalnega glasbe anglosaksonskih dežel.
na vrh