V zasedbi Revocation se nedvomno veliko dogaja. Skupina je veliko po turnejah, konstantno dela na novem materiala, zamenja pa se tudi kakšen član. Lansko leto je Revocation zapustil dolgoletni bobnar Phil Dubois-Coyne, ki je Revocation s svojim stilom dal neko posebnost. Čeprav je ekstremnih bobnarjev danes malo morje, se novi bobnar, ki bi lahko igral tehnično in hitro, ne najde takoj. Skupina je na srečo dobila izkušenega Asha Pearsona, ki je poprej igral v zasedbi 3 Inches of Blood. Sodeč po stilu njegove prejšnje zasedbe je bilo od njega težko kaj pričakovati. Pearson je s skupino opravil nekaj nastopov in izkazalo se je, da gre za precej sposobnega bobnarja. Revocation so tako dobili zeleno luč za ustvarjanje in snemanje novega materiala.
Great Is Our Sin, ki je šesti album zasedbe, je prvi konceptualni album. Koncept se zazna bolj v besedilih kot pa sami glasbi. David Davidson se je pri konceptu ozrl na neumnosti, ki jih človek počne, s čimer se ozira tudi na Charlesa Darwina.
Album se odpre z Arbitrers of the Apocalypse, ki je odlična thrashersko obarvana skladba, polna energije in agresivnosti. Nekje proti koncu skladbe Pearson dobi prostor za solo vložek, kjer dokaže, da tudi njemu ne primanjkuje domišljije. S tem so tudi utišani dvomi glede ustrezne zamenjave bobnarja. Album se začne bolj razvijati z Monolithic Ignorance in Crumbling Imperium, kjer ni več v ospredju le hitra thrash/death metalska godba, temveč s nizanjem dodatnih nians pridobi album na raznolikosti. Tu je precej očitno, da Revocation želijo poudarjati tudi svojo bolj progresivno stran, čeprav to ni pri skupini ni nič novega. Da ni preveč počasnih skladb, se odkupijo z brutalnim in tehničnim Communion. Svojo tehnično dovršenost pa naknadno pokažejo z inštrumentalno skladbo The Exaltation. Skladba Profanum Vulgus pa zopet kaže skupino v bolj progresivni luči. V umirjenem predelu so uporabljeni tudi čisti vokali. Revocation skušajo na čase tudi eksperimentirati. Včasih uporabijo kakšen dodaten inštrument, drugič pa čiste vokale. Za tem Revocation postrežejo še z dvema hitrima in udarnima skladbama, zaključijo pa z bolj umirjeno Cleaving Giants of Ice, ki ima melodičen in atmosferičen refren, Davidson pa znova malce skuša zapeti. Za dodatek pa se skupina pokloni še Slayer s priredbo skladbe Altar of Sacrifice.
Great Is Our sin bo nedvomno zadovoljil oboževalce. Je dovolj agresiven in tehničen, poln virtuoznega soliranja in izjemnega bobnanja. Progresivni vložki pa delajo vse skupaj malo bolj nepredvidljivo.
Šesti album Revocation potrjuje, da ambicioznost skupine še traja. Občasno se lahko vleče, a dokaj hitro poslušalca čaka preobrat s hitro skladbo, s katerimi skupina poudarja dinamiko albuma. Revocation imajo načeloma veliko manevra za nadaljevanje, a verjetno ne bi škodilo, če bi si vzeli malce več časa.
na vrh