Kvartet Pinela je še ena silno zanimiva pridobitev, ki je stopila pod okrilje neodvisne slovenske založbe Celinka, ki s svojo dejavnostjo neomajno skrbi, da lahko v tem norem času še vedno prihaja prava glasba pravih izvajalcev do ušes širših množic. Beseda »prava« je tu vezana na samoniklost avtorske pronicljivosti, kateri mali človek v peklenski toči plitke informacije Velikega Brata, vse težje in težje sledi, če sploh. In Celinka je doslej dokazala z izdajami, da takšnih izvajalcev v Sloveniji tli v izobilju. Le nihče jim ne ponudi prave podpore, da bi se značaj njihovega artizma prelil v širši prostor in tako postal opazen ter posledično prejel tudi pravo priznanje.
Pinela bazirajo pravzaprav v celoti na nizanju organske zvočne krajine. Tudi tej zasedbi je uspelo urezati svojevrstno glasbeno špuro. Svoj izraz razvijajo na slikovitem združevanju tradicionalnih form folk glasbe, elementov svetovne glasbe, na vsakem koraku, pa se čuti ščepec jazzovskih zasnov, zlasti, ko sledimo razgibani, mehko prožni, mnogokrat z metličenjem open dodatno kontrastirani, igrivi formi ritmičnih struktur.
Pinela gradijo na čvrsti glasbeni formi izdelane kitice in refrena ter stremijo vseskozi za visok nivo duvzetne poslušljivosti. Pogonski motor elementarnosti pridige skupine je vokal pevke Mateje Bedenk Košir, ki deluje vabljivo, zna izpostavljati moč interpretacije s prožno artikulacijo, skozi katero sije senzualna prilagodljivost dani situaciji, kjer učinkovito naglasi in izpostavi dano občutje. Barvitost mnogoterih občutij koprnenja, melanholije (Stopi z mano), zanosa, krhkosti, brezmadežnosti,…. Daje temu albumu poseben čar. Izjemna prednost te zasedbe je v isti sapi mojstrska lirična podkovanost, ki se v posrečeni igri metafor resnicoljubja še kako globoko dotakne konzumenta. Seveda to ne velja za tiste, ki nosite v nedrjih kamen namesto srca. Skladbe v moči lirične sporočilnosti kar tekmujejo med seboj, katera se bo bolj pečatno dotaknila poslušalca. Če se oddaljim na osebno noto te recenzentske obdelave, bi posebej izpostavil sporočilno moč skladbe Sonet.
Skladba Drevo postavi skupino Pinela dejansko v korelacijo z avtohtono sorto vinske trte istega imena, ki uspeva več stoletij na skromnih 50 hektarih Vipavske doline in je tam avtohtona. V sporočilu verzov, v vibraciji ki jo kreira skupina skozi razpoloženjsko stanje skladbe. Drevo ni ravno posrečena oznaka habitusa za vinsko trto, če pa mu pridaš pridevnik »skrotovičen« postane izhodišče tovrstnih dovtipov hipoma precej bolj otipljivo. V sporočilu te skladbe je ujet »zeleni jezik« skupine, sinonim za eko-pridigo. Nerazumljeno bitje s strani stvarnika, s strani katerega prejemal le dejanja vzvišene oholosti in nečimrnosti, brezbrižnosti, malodušja. In ne le ta skladba. Album »Govori z mano« je pravzaprav mili jezik matere narave. Jezik, ki ga mati narava vzgojila ob več stoletnem krajinskme prepletu sožitja s človekom. Ko prisluhneš verzom te ta hipoma posrkajo v svet ruralne krajine, kjer spregovori živopisani mozaik drevesnih in grmovnih omejkov (živic), gojenih nasadov, če želite v tem primer tudi vinske trte, osamljenih dreves, senožetnih zaplat, kamnitih zidov,… Prav ti striktno organski kolaži delujejo v principu dodatnega kontrastiranja čustev, kot jih oživlja vodilni vokal. Pinela te kontraste bogatijo oziroma plemenitijo z integracijo najrazličnejših etno instrumentov. Tu je glasbilo iz Malija »ngoni«, pa havajski ukulele, pa različni pripomočki v službovanju poudarjanja ritmičnih struktur ki izvirajo iz Kube.
Vsega česar se loti skupine deluje na moč stvarno in v tej stvarnosti presune konzumenta. Vsi aranžmaji so nepretenciozni, bazirajo na združevanju nežnih organskih kolažev, skupina se drži kratkih, a silno jedrnatih trikov in v tem, svojem poslu, so Pinela mojstri, saj znajo izpostaviti svoj prirojeni talent tankočutne interpetacije na moč pretanjeno in tako učinkovito zgostiti prostor razpoložljivega spektra zvočne slike v multifacetno živopisano slikanico glasbene krajine, ki se ulito veže na sam vodilni vokal.
»Govori z mano« je prvi album zasedbe Pinela! Posebne sorte. Kot sama sorta vina. Avtentičen in prepoznaven v sej svoji biti izdelane art karizme. V izrazoslovju jasno sijoč, pristno iskriv, odličnih aranžerskih sožitij, ki stapljajo ideje v konglomerat vabljivo melodičnih karakteristik in na tak način mojstrsko magnificirajo lirično izpoved skladb. Gre za posebno vrsto pristne, v vzdušju jasno izpostavljene slovensko sijoče, glasbene vibracije, ki ji v tej samonikli drži stežka najdeš vzporednico. Ne glede dejstvo, da so se člani zasedbe Pinela korenito "potepali" po obličju Zemljinega globusa pred nastankom tega albuma, deluje »Govori z mano« v samonikli vibraciji dejansko, kot glasbeni pridelek, ki je vzkalil na tleh rodne slovenske grude!
na vrh