Stryper so dolgoživa ameriška hard rock zasedba. Pravzaprav vrsta hard rock križarjev, belih rockerjev, ali kot pravijo glasbeni kritik, igrajo Stryper že od vsega začetka kariere t.i. krščanski rock. To je hard rock, ki je poln besedil o božjih pridigah in obračanja k Bogu (po dnevni nasvet). Biblijske narave torej.
Ne glede na to, da krščansko razsvetljeni Stryper od vsega začetka skrbijo za to, da vzpostavljajo »obče privlačno podobo« pred zaplankano ameriško javnostjo, kar jim je prineslo v osemdesetih velik komercialni preboj, pa je presenetljivo to, da je tudi ena večjih ameriških prodajnih verig z albumi Walmart, zavrnila sleherne aktivnosti vezane na promocijo in prodajo albuma »God Damn Evil«. Kot pravijo »bistroumno« podjetni možje pri Walmart, so v »God Damn Evil« zaznali kontroverzno vsebino naslova albuma in tako ob podpori številnih krščanskih aktivistov, zaključujejo, da so šli Stryper to pot le predaleč. Michael Sweet, neizpodbitno prvo grlo in vodja skupine, je že uradno potožil, da je skupina nad to odločitvijo pretresena, šokirana in zelo razočarana. Sweet je še povedal da je v svojih besedilih skupina vselej težila k temu, da ta besedila pripravijo poslušalce do tega, da pričnejo razmišljati izven ustaljenih kalupov, vzorcev in okvirjev življenjskega vsakdana. Album »God Damn Evil« je, po Sweetovih besedah, molitev k Bogu in prošnja Bogu, da odreši svet vsega zla, ki je v zadnjih letih v ekstremnem razmahu. Roko na srce. Album bo navkljub bojkotu Walmart (in še koga), prišel brez težav do zveste baze oboževalcev skupine in tega ne prepreči noben konzervativno stroj, ki sili ljudi v »vbogajme« in »klečeplazenje«.
No nas zanima res samo glasba in »God Damn Evil« je zanimiv album, ker deluje retro nostalgično, kar tako izrazito ni bilo mogoče zaznati na dveh studijskih predhodnikih »Fallen« (2015) in »No Moew Hell To Pay« (2013). »God Damn Evil« se namreč znova intenzivneje spogleduje z komponistično naravo skupine iz druge polovice osemdesetih. Zlasti naslovna skladba , pa za njo You Don't Even Know Me ter The Valley,spomnijo na albume z začetka kariere skupine »To Hell with the Devil« in prvenec »Soldiers Under Command«. Album sklene kratka a »hitropotezna« »The Devil Doesn't Live Here«.
Stryper zvenijo tokrat nekoliko bolj retro nostalgično, kot je šlo pričakovati, glede na oba studijska predhodnika, manj je tudi občega pečanja klasičnih prvin metala s hard rockom, album pa zveni kot povedano res nekoliko bolj rustikalno. Vendar sam uvod ne daje tega občutka, saj ga odpre za Stryper precej netipična Take It To The Cross, ki preseneti z odsekanostjo in nabrušenostjo, zlasti izrazito nemelodičnim refrenom, ki diktira zgolj naslov skladbe v ekstremno hitro zapetem besednem sosledju (mnogoterih repeticij). Za njo sledita povsem kontrastni Sorry in Lost z izrazitima muzikaličnima refrenskima formama, kjer Michael Sweet postavi s svojim izrazito pečatnim in vrhunskim vokalom, »stvari na svoje mesto« in album dobi tisti 100% obris pravega Stryper albuma.
Ob tem so Stryper seveda vse rutinsko prelili z enormnim odmerkom AORovske »pompozne« bučavosti, ki spremlja album na vsakem koraku, prvikrat pa izdatneje zasije v refrenskem napevu skladbe Lost, kjer Sweet naravnost presune s svojo vokalno ohranjenostjo, ki ga popelje v zrelih letih do ekstremnih vokalnih višavij. Glavni vokal spremljajo na mnogih delih točk, še zlasti pa v refrenskih napevov, dodatni vokalni zbori, kar poglablja drama teater albuma. Produkcija zadržuje temeljne zaščitne znamke sloga in zvoka skupine. Kopica izredno spretno izkoriščenih vodilnih motivov, briljantno soliranje Oza Foxa in Sweeta. Tu je novi basist Perry Richardson (Firehouse), z jasno markantnimi linijami na bas kitari s katerimi kontrastira točke. Bend je znova vse skupaj izredno spretno zapakiral v atmosferična krešenda znotraj refrenskih napevov. 44. minut se v hipu obrne naokoli! Album z izredno idejno razgibanostjo, ki vzdržuje jasno artistično podobo in pozo skupine Stryper. Prav Stryper feni, imajo ta album že davno tega doma. Skupini talenta in navdiha, na zrela znova ne primanjkuje.
na vrh