Že res, da se Spock's Beard ne spreminjajo skozi kariero tako drastično, da jih star material pri igranju v živo nemara ne bi več zanimal (za razliko od kakih kameleonskih King Crimson), pa vseeno očitno svojega navdušenja nad "Octane" ploščo in navdušenja nad svojo novo podobo, brez glasbenega mojstra Neala Morsea v skupini, pač nikakor nočejo skrivati! V tem navdušenju je skrito dejstvo, da so se nekako z "Octane" Spock's Beard končno osvobodili "neo Yes/Genesis kloniranja po ameriško" in njihove najnovejše "simfonije" nosijo mnogo bolj kompaktne "rockovske" obrise, ki so ušesom množice dostopne bolj kot kdajkoli prej.
Tako prvi plošček vsebuje od "ne-Octane" materiala zgolj epsko Harm's Way s plošče "The Kindness Of Strangers" (1997) in doseže ob zaključku svoj vrhunec, ko se skupina ponovno vrne na "Octane s komadom NWC, ki vključuje krajši dvoboj bobnov med D'Virgiliom in gostujočim bobnarjem Jimmyjem Keeganom. Prvi plošček ob NWC še posebej vzplamti in nepotešen hitro pograbiš drugi plošček, ki ga odlikuje, z arazliko do prvega, nabor še bolj barvitih pesmi. Ta se začne z odlično As Long As We Ride s plošče "V" (2000), kjer Spock's Beard opozorijo še enkrat več, da ostajajo neustrašni mojstri "neo rock fusiona", kar potrjuje tudi zaključna klasika skupine The Light s prvenca "The Light" (1995), ki z načinom pristopa skupine na tej živi plošči zveni celo še bolj prepričljivo, kot sam studijski original. Vživeti D'Virgilio blesti na vokalu in Neal Morse je ob tem resnično ostal le še lep spomin.
Igranja skorajda ni vredno komentirati. Ime Spock's Beard pač prinaša standardno kvaliteto. Čvrsti in visoko uglašeni "rockovski jamm"! Album nosi odličen živ, a hkrati popolnoma avtentičen oziroma naraven zvok! Posnet je bil na treh različnih koncertih in sicer 18. marca 2005 v dvorani Colos-Saal (Aschaffenburg, Nemčija), 20. marca 2005 v klubu Z7 (Prateln, Švica) in 21. marca v Substage-u (Karlsruhe, že spet Nemčija).
Ta album je klasičen dokaz, da ni lepšega kot popolna svoboda! Spock's Beard tako izdajajo spet še en "live" album, popolnoma neobremenjeni s set listo, ki je močno zasedena s komadi aktualne studijske plošče "Octane" (2005). Pri Inside Out Records jim resnično dajejo popolnoma proste roke pri ustvarjanju. Skupina živi na odru svojo trenutno bit, svojo trenutno doseženo točke nenehne evolucije, neobremenjena s preteklostjo, oziroma vsemi preteklimi sicer odličnimi stvaritvami, kar je absolutno pozitivna orientacija! Fani skupine ta album gotovo že zdavnaj posedujejo.

na vrh