Britanska skupina Dire Straits ostaja velikan pop rockovskega ustvarjanja. Precej skrivoma je prenehala delovati sredi 90-ih let, njihov šef, enkratni kitarist in pevec Mark Knopfler pa je stopil na samostojno pot. Poleg toče plošč, posnetih za filme in raznih sodelovanj, je izdal tudi šest samostojnih albumov. Solistična pot Marka Knopflerja sicer ni tako izpostavljena kot kariera z Dire Straits, saj mnogi pričakujejo, da se bodo nekoč spet zbrali. Do takrat je še daleč, saj je Knopfler trdno na svoji poti, čeprav se nikoli ne ve. Na plošči Get Lucky Mark Knopfler še drži niti z Dire Straits, kar zaslutimo predvsem v nekaterih značilnih kitarskih solističnih vložkih. Get Lucky se idejno ozira v zapuščino škotske in irske folk glasbe, katerih vplive preliva v lasten glasbeni izraz. V odnosu na prejšnje plošče, še zlasti na Ragpicker's Dream iz leta 2002 je manjši tudi vpliv, oziroma navezava na ameriški country in folk. Mark Knopfler ne potrebuje vsakokratnega dokazovanja. Zanj je dovolj, da ustvari glasbeno razpoloženje, ki bo zmoglo prepričati utrujene duše v smiselnost počitka in oddiha od vsakdanjega norenja. Knopfler poskuša tegobe premagovati s pobegom v mirnejše, urejene razmere. Skladbe so večinoma zelo umirjene, izhajajo iz zasnove na akustični kitari, kar ni nujno slabo. Mestoma se razvijejo v britanski folk, drugič spet v ritmično pretrgane skladbe, ki mnogokrat spominjajo na balade iz časov Dire Straits, kjer je bil seveda prav Mark glavni avtor.
Get Lucky je dognana stvaritev in navdušuje tako avtorsko kot slišno. Nova glasba je zelo navdihujoča in nevsiljiva, saj je Knopfler pravi mojster pri ustvarjanju velikega slišnega učinka z zelo malo toni. S tem se počasi bliža največjemu na tem področju, svojemu vzorniku J.J. Caleu. Knopfler si je z Get Lucky postavil nov spomenik. Inštrumentarij je obogatil s pihali, harmoniko, godali in banjom, s tem pa je dobil širšo zvočno podobo. V zrelih letih se je v besedilih poglobil v različne profile ljudi, predstavlja nam zgodbe malih, mnogokrat na rob potisnjenih prebivalcev britanskega otoka. Tako se pojavljajo opažanja težav delavcev, mornarjev in rokodelcev. Glede na omenjena zrela leta, naj povem, da je gospod letos avgusta 2009 dopolnil šestdeset let.
Get Lucky prinaša subtilen vpogled v ustvarjanje enega največjih pop rock glasbenikov današnjega dne. Kot prepričljiv pripovedovalec zgodb je posegel v stare čase in v sedanjost. Navkljub tempu, ki je večinoma počasen, pa ravno s tem svoji glasbi zagotavlja prepotrebno intenzivnost.
Taka podajanja not in občutij si lahko privošči le glasbenik z njegovimi izkušnjami. Mark Knopfler vam bo pomagal odleteti v drug, mirnejši svet. Get Lucky poizkuša poslušalcem tudi ponuditi vsaj del veselja, ki ga je, na svojo srečo, izkusil v bogati karieri. Glasba je na ploščo Get Lucky prišla iz srca, isto pa je zahteval tudi od vseh sodelu¬jočih glasbenikov. Vsem skupaj je uspelo sestaviti zelo prijetno in osvežujočo ploščo, ki bo všeč starim in novim znancem Marka Knopflerja, enega najbolj zanimivih in znamenitih glasbenikov in kitaristov.
Skladbe
1.Border Reiver 4:35
2.Hard Shoulder 4:33
3.You Can't Beat the House 3:25
4.Before Gas and TV 5:50
5.Monteleone 3:39
6.Cleaning My Gun 4:43
7.The Car Was the One 3:55
8.Remembrance Day 5:05
9.Get Lucky 4:33
10.So Far from the Clyde 5:58
11.Piper to the End 5:47
Glasbeniki
Mark Knopfler – glas, kitare, mandolina
Richard Bennett – kitare
John McCusker – violina, citre, piščali
Matt Rollings – klavir, orgle
Guy Fletcher – klaviature
Glenn Worf – bas kitara, kontrabas
Danny Cummings – bobni, tolkala