Kultni kitarist Steve Hackett je mož, ki se nahaja na nenehni misiji aktivne promocije vrhunskega simfoničnega progresivnega rocka, kakršen se je igral na vrhuncu njegove popularnosti (sedemdeseta), ko ga je pomagal tudi aktivno soustvarjati. Trenutno je Steve ustvarjanje lastnih kompozicij nekoliko potisnil na stranski tir v korist aktivne promocije klasik svoje nekdanje skupine, se pravih legendarnih progrockovskih titanov Genesis, kar je na veličasten način dokazal z odličnim albumom »Genesis Revisited II« (2012) in rednimi turnejami v podporo omenjeni izdaji. Njegovi koncertni nastopi iz tega obdobja so vsi po vrsti naleteli na izjemen odziv. Steveov najnovejši koncertni album je bil posnet med nastopom v prestižni londonski dvorani Hammersmith Apollo, zato, dogodku ustrezno, vsebuje naslov »Genesis Revisited: Live At Hammersmith«. Album je na voljo tudi v obliki box seta, ki vsebuje trojni CD in dvojni DVD.
Steve je bil član Genesis v obdobju med letoma 1971 in 1977, kjer je posnel pet albumov s Petrom Gabrielom na glavnem vokalu in dva s Philom Collinsom za osrednjim mikrofonom. Obdobje s Hackettom na kitari je upravičeno označeno kot klasično, saj so Genesis tedaj ustvarili svoje artistično najbolj prodorne in inovativne studijske dosežke ter postavili temeljne stebre simfoničnega progresivnega rocka, kar Steve ni pozabil niti po odhodu na samostojno pot. Večina izmed njegovih solo dosežkov je bila zapisana simfoničnemu prog rocku, čeprav je, še posebno v osemdesetih, bolj ali manj uspešno, eksperimentiral tudi z drugimi žanri.
Ljubezen do Genesis glasbe ga ni nikoli zapustila, kar je na najboljši način dokazal že leta 1996 z albumom »Watcher Of The Skies: Genesis Revisited«. »Genesis Revisited II« je bilo logično nadaljevanje njegovega obujanje veličastne Genesis zapuščine, pri čemer je v svoji karieri že tako ali tako naredil veliko več kot vsi ostali nekdanji in aktualni člani teh progrockovskih legend, ki v zadnjem času spet sprožajo trušč med ljubitelji dobre glasbe s špekulacijami o vnovični združitvi klasične postave.
»Genesis Revisited: Live At Hammersmith« je imeniten koncertni dokument na katerem je ujet magični večer Hackettovega emocionalnega, neverjetno vživetega in tehnično nadvse doslednega izvajanja nekaterih najbolj priljubljenih Genesis klasik iz klasične ere. Steve je s svojim spremljevalnim bandom, ki poleg karizmatičnega pevca Nada Sylvana, odlične vmesne vokalne 'faze' med Gabrielom in Collinsom, vsebuje klaviaturista Rogerja Kinga (najbolj znan po sodelovanju z Garyem Mooreom), bobnarja Garya O'Toolea (najbolj znan po sodelovanju s Kylie Minogue), saksofonista/flavtista/tolkalista Roba Townsenda (najbolj znan po sodelovanju z Billom Brufordom) in basista Leeja Pomeroya (It Bites, ex-Take That, Rick Wakeman), kateri je nadomeščal zasedenega Nicka Beggsa (Kajagoogoo), uprizoril čarobno potovanje po nekaterih najboljših poglavjih iz svoje pestre Genesis zapuščine.
Pri tem početju so mu na nekaterih skladbah pomagali tudi prestižni pevski in inštrumentalni gostje kot so pevec Nik Kershaw, kitarist Steve Rothery (Marillion), basist/pevec John Wetton (Asia, ex-King Crimson, UK, Uriah Heep, Family, Wishbone Ash), kitarist/pevec Jakko Jakszyk (King Crimson, ex-Level 42) in kitaristka/pevka Amanda Lehmann, sestra njegove žene Jo Lehmann. Vsi našteti so s Steveom sodelovali že na »Genesis Revisited II« zato je bilo njihova koncertna vrnitev samo še dodaten bonus, ki je v tem večeru še izboljšala izvedbe posameznih Genesis standardov.
»Genesis Revisited – Live At Hammersmith« je od prve do zadnje sekunde slastna koncertna poslastica ob kateri bodo uživali vsi 'progoljubci', še posebno pa častilci klasične Genesis ere. Znanstvenofantastična epopeja »Watcher Of The Skies« je bila nekako pričakovana izbira za otvoritev koncerta, saj gre za enega najbolj reprezentativnih Genesis zimzelenov, katerega Steve in tovarišija odigrajo z zvrhano galono briljantnosti in ambientalne prefinjenosti, obenem pa se poklonijo tudi njegovi izvirni verziji. »The Chamber Of 32 Doors«, »Fly On a Windshield« in »Broadway Melody Of 1974«, obe z bobnarjem O'Tooleom na glavnem vokalu, medtem ko na »The Lamia« vokalne vajeti prevzame Nik Kershaw ob dodatni kitarski družbi Stevea Rotherya, so vse po vrsti izjemno prepričljive obuditve nekaterih 'fragmentov' dvojne konceptualne mojstrovine »The Lamb Lies Down On Broadway (1974).
Med alegorično-fantazijskim epi v tem večeru izstopata fenomenalni verziji »Dancing With The Moonlight Knight«, kjer Steve mdr. demonstrira tudi specifično kitarsko tehniko 'tapping' in »The Musical Box«, kjer je osrednji 'zvezdnik' Sylvan s svojo teatralno vokalno predstavo, ko se popolnoma vživi v vlogo nevrotičnega in umirajočega starca z nepotešenimi strastmi. »Shadow Of The Hierophant« resda ni Genesis klasika, temveč izvira iz začetka Steveove solo kariere, vendar je nastala v sodelovanju z Genesis basistom/kitaristom Mikeom Rutherfordom in je tudi po strukturi zelo sorodna nekaterim klasikam progrockovskih titanov. Sally Oldfield, starejšo sestro Mike Oldfielda, ki je pela na originalni verziji, je tokrat na glavnem vokalu še kar uspešno nadomestila kitaristka Amanda Lehmann. Čeprav je originalna verzija še vedno pojem zase, se je Steveovemu bandu, tudi z večjim vnosom flavte, tudi tokrat posrečilo poustvariti izjemno intenzivno atmosfero.
Z zelo dobro verzijo »Wind & Wuthering« (1977) zimzelena »Blood On The Rooftops«, kjer se na glavnem vokalu vnovič znajde bobnar O'Toole, se Steve in tovarišija premaknejo v Genesis ero, ko je Gabriela na glavnem vokalu že nadomestil Collins. Intenzivna, pastoralno-eterična atmosfera se uspešno nadaljuje tudi na medsebojno povezanima »Unquiet Slumbers For The Sleepers« ter »In That Quiet Earth«, medtem ko na epskem »Afterglow« glavni vokal prevzame legendarni John Wetton, ki svoje delo opravi z odlično oceno. Seveda Steveova tovarišija ne pozabi na izvedbo šegavega zimzelena »I Know What I Like«, največjega hita Gabriel era Genesis, ki tudi tokrat izpade nad vsemi pričakovanji in do potankosti ujame esenco klasičnega obdobja.
Mojstrovina »A Trick Of The Tail« (1976) je bila v tem večeru zastopana z dvema klasikama, eksplozivnim »Dance On A Volcano« in eteričnim »Entangled«, kjer med refrenom v skupni navezi zablestita najnovejši King Crimson kitarist/pevec Jakko Jakszyk in Lehmannova. »Eleventh Earl Of Mar« je eden od tistih nepozabnih Genesis epov na katere se večkrat po krivici pozabi, kadar se našteva njihova najboljša dela, zato je še posebno razveseljivo, kadar se znajde na koncertni set listi. Vrhunec celotnega večera in s tem tega koncertnega albuma pa je predstavljala prekrasna izvedba Genesis magnum opusa, superepa »Supper's Ready«, katerega so tokrat podaljšali za nekaj več kot štiri minute in s tem na skorajda pol ure. V dodatku Steveov band navduši z izborno verzijo viktorijanskega simfoprog epa »Firth Of Fifth«, kjer briljira predvsem klaviaturist Roger King, nakar svoj nastop zaključijo s simfoprog/jazzrock fusion razodetjem »Los Endos«.
Koncertna perfekcija je nekaj kar je že dolgo neločljivo povezano z imenom Stevea Hacketta. V primeru, da bi »Genesis Revisited: Live At Hammersmith« posnela klasična Genesis postava, bi bil to prav gotovo njihov najboljši uradno izdani koncertni dosežek (za zdaj to še vedno ostaja album »Seconds Out«, 1977). Celoten koncertni nastop Steveove druščine je bil v tem večeru podvržen enemu samemu cilju – poustvaritev ambientalne perfekcije, kakršna je bila značilna za klasične Genesis, kar se jim je, ob Townsendovih dodatnih aranžmajih na pihalih, popolnoma posrečilo, tako da gre v tem primeru za koncertni dokument, kateri ne sme manjkati v nobeni pošteni zbirki oboževalcev nepozabne Genesis zapuščine in Steveove nič manj impresivne solo kariere.
na vrh