Burn Fuse: Genesis (EP)

Celjska zasedba Burn fuse je v svojem kratkem obstoju pokazala, da se na slovenskem ozemlju tudi formirajo skupine, ki jim glavni navdih ni nekaj iz osemdesetih. Burn fuse so namreč že s prvim EP-jem Not Too Late poudarili, da je vpliv modernega metalcora prisoten tudi pri nas. Tukaj sicer ne gre za metalcore, ki bi vlekel svoj glavni vpliv iz hardcora, temveč je bolj poudarek na melodičnosti, tehničnosti, breakdownih in tudi spevnih vokalih.

Z drugim EP-jem Burn fuse sicer ne odkrivajo nič novega. Vsekakor pa je zaznati napredek. Same skladbe so dinamične, polne agresivnosti in niso razvlečene po nepotrebnem. Fantje se ne bojijo kaj novega, kot so recimo razni elektronski dodatki, kar doda skladbam večplastnost. A obenem se poraja vprašanje, če so te dodatki sploh potrebni?  Lahko bi rekli, da so odveč, a na srečo ne pretiravajo z njimi kot kakšni Asking Alexandria, Of Mice and Man ipd., kar bi bilo na koncu predvsem kičasto.

S petimi novimi skladbami Burn fuse tokrat le potrdijo smernico, ki so jih ubrali že s prvim EP-jem. Gre za precej preverjene zadeve, ki jih je moč slišati pri mnogih današnjih metalcore skupinah. Vsekakor pa gre tudi za pridih modernosti, s čimer skupina poudarja, da se ne bo držala le metalcora. Nedvomno so sicer metalcorovski prijemi v ospredju. Ravno tako je temu primerna kombinacija grobega in spevnega vokala. Prisotni so seveda tudi breakdowni, a brez pretiravanja. A ko se je prej omenila modernosti, je potrebno poudariti, da zna skupina simpatizirati s kakšnim drugim podžanrom. Tu gre predvsem opazka na razgibano ritem sekcijo, ki občasno poudarja kakšen bolj tehnični element, ki je dandanes opazen predvsem pri djentu. Za poudarjanje tehnike pa je tu predvsem pomembno bobnanje, ki je pri Burn fuse več kot na nivoju. Dober boben je danes lahko ključnega pomena, da skupina dobi neko prepoznavnost. Mogoče bo to pomagalo Burn fuse, da bodo prepričali tudi kakšno založbo.

Burn fuse v drugo potrjujejo, da se razvijajo, vendar delujejo na čase malce rezervirani. A če je to znak, da najbolje hranijo za prvi dolgometražni album, potem si lahko od Burn fuse še veliko obetamo.