Genesis: Genesis

Z istoimensko ploščo so Genesis pozitivno presenetili. Če je bil "Abacab" (1981) zaradi svoje glasbene nekonsistentnosti in nekaterimi podpovprečnimi skladbami razočaranje za večino ljubiteljev progresivnih Genesis, pa je "Genesis" (zaradi naslovnice imenovana tudi "Shapes") ena redkih plošč iz "pop" obdobja skupine, kjer jim je uspelo narediti zelo dober in kreativen new wave/pop rock album, značilen za 80-a, hkrati z nekaterimi elementi progresivnega rocka. "Genesis" se imenuje zato, ker je rezultat skupinskega dela, saj so vse skladbe na albumu rezultat medsebojnega sodelovanja vseh treh članov skupine. S tem albumom so se nekoliko odkupili starim fanom, ki so jih začeli naglo izgubljati potem, ko so se začele njihove skladbe množično vrteti po vseh komercialnih radijskih postajah. Tudi "Genesis" s hiti "Mama", "That's All", "Home By The Sea", "Second Home By The Sea" ter "Illegal Alien" ni bila izjema in album je eden njihovih najuspešnejših. Toda s to pomembno razliko glede na "Abacab", da je zvok in produkcija na "Genesis" dosti bolj "hrustava" in "spolirana" ter grajena na aranžmajih, ki so večinoma srednjega tempa, kar je nadvse ustrezalo pop radiom 80-ih. Banksove klaviature so spet nekoliko bolj porinjene v ospredje v primerjavi s Collinsovimi nasemplanimi bobni in tudi to je razlog, da je zvok na albumu globlji. Vse to je dalo plošči spet nekoliko bolj pristen prog pridih in res je sapica iz 70-ih zavela predvsem na prvi polovici plošče. In kar je najpomembneje: album je veliko bolj konsisten kot celota kot njegov predhodnik.

Otvoritveni hit "Mama", je ena najboljših skladb kar jih je skupina ustvarila v 80-ih.Čeprav ima precej nekomercialno strukturo, je bila največji hit skupine v VB. Po vzdušju je polna skrivnostnosti, mračnosti in celo Collinsov, sicer vselej tako prijazen vokal na trenutke zveni prav strašljivo, zlasti v tistem delu, ko odzvanja njegov manični hehet skozi efekt. Besedilo govori o neki prostitutki in njenem otroku kar je popolno nasprotje glede na Collinsove ljubezenske izpovedi, ki so v tem obdobju začele preoblikovati glasbeno podobo skupine, sploh pa na njihova pretekla intelektualna besedila. Skladba ima vse karakteristike (neo) prog skladbe, čeprav ima ritem grajen na Collinsovi ritem mašini. "That's All" je ena najboljših pop skladb skupine, kjer Collins vokalno blesti v polni luči, Rutherford pa si v njenem zaključku celo privošči krajšo solažco. Vrhunec za vse fane klasičnih Genesis pa sta nedvomno epski "Home By The Sea" ter njegovo nadaljevanje "Second Home By The Sea", kjer Tony Banks na sinthih pokaže zakaj je bil vedno eden najboljših prog/pop rock klaviaturistov. Obe kompoziciji sta grajeni na pentatoničnih lestvicah (pet not na oktavo) tako kot večina orientalske glasbe zato se ni čuditi, da je bil ezoterično romantični "Home By The Sea" ob izidu v Aziji velik hit. S tema odličnima prog-pop epoma pa je skupina tudi dokazala, da se ni nikoli popolnoma odrekla progresivni preteklosti, le da se je prilagodila novim časom, novi glasbeni tehnologiji in novemu zvoku. Drugi del plošče je sicer nekoliko šibkejši, a v njem vseeno ni slabe skladbe. S še enim pop hitom "Illegal Alien", socialno satiro na račun mehiških priseljencev, je band po dolgem času pokazal tudi svoj smisel za črni humor. Skladba je za skupino zanimiv eksperiment tudi zato, ker v nekem delu skupina igra reggae, Collins pa poje kot reggae pevec, se pravi kot kak "brotha". Ob njej si ni težko predstavljati ilegalcev iz srednje Amerike kako pojejo ob steklenici tekile. Nedvomno zelo netipična skladba za skupino, ki tistemu ki ne razume angleškega humorja ne bo všeč. "Taking It All Too Hard" je tipična lahkotna Collinsova balada, ki pa ima zanimive aranžmaje na klaviaturah. "Just A Job To Do" je odlična pop skladba s sijajno ritem linijo, zanimivim rifom in odličnim Collinsovim vokalom, zlasti v refrenu. "Silver Rainbow" pa je zelo dobra, krajša epska skladba, ki, zanimivo, celo rahlo spominja na kako solo delo Petra Gabriela z epskim refrenom, odličnimi backvokali ter sinthi. Nedvomno ena izmed tistih redkih manj znanih skladb skupine, ki bi si zaslužila več pozornosti. "It's Gonna Get Better" je zelo solidna Collinsova power balada z odličnimi sampli na bobnih ter klaviaturami. Čeprav precej spominja na njegove solo stvaritve je zelo dobra stvaritev. Prav neverjetno, a album je brez ene slabe skladbe.

"Genesis", čeprav daleč od kake mojstrovine, pomeni prijetno presenečenje za vse tiste ljubitelje skupine, ki so jo po "Abacab" odpisali in dokaz, da je bila skupina sposobna narediti imeniten pop rock album s številnimi dobrimi skladbami in hkrati ohraniti svoj kreativni izraz in dušo. Vsi fani Collinsovih solo albumov pa tudi vsi tisti, ki jih matra nostalgija 80-ih let bodo nad albumom prav gotovo navdušeni. Kdor se ob poslušanju albuma ne bo preveč obremenjeval z njihovo progresivno preteklostjo bo znal uživati v njihovi najboljši pop rock plošči.