Z Repetitor, srbskimi alternativnorockovskimi rablji »svoje sorte«, ni zdravo češenj zobati!, v kolikor ste "mehka" duša. Album »Gde ćeš« (v prevodu: »Kam bi šel?« ali »Kam greš?«) potrjuje, da se beograjski trio preko albumov »Sve što vidim je prvi put« (2008) ter njegovega naslednika »Dobrodošli na okean« (2012), še naprej pridno oklepa svoje preverjene glasbene recepture, ki je? Zapisana samoniklemu razvoju in samorastništvu. To je dobro. To je izhodišče slehernega artizma.
Zato so potrebni dejavniki, ki se seštejejo v pravo zmes avtentičnosti za katero stoji tvoja glasbena poza in artistični značaj. Prvo je pogum, drugo je da ne prenašaš potvorjenosti, kozmetičnega lišpa in v iskanju navdiha stremiš za realizacijo prvinske rudimentarnosti, slediš instinktom in golim čutom za realizacijo idej. V primeru te podivjane trojice celo nagonom. Tu je še en pomemben dejavnik. Postava se skozi leta ne sme spreminjati. Gradniki glasbene entitete morajo ostati konstanta.
Tem zahtevam Repetitor tudi na tretjem albumu v celoti zadostijo. Repetitor ostajajo tudi to pot težko primerljivi s sodobniki, od navdihovanja nad pionirstvom, pa je smiselna vez z zapuščino Sonic Youth. So svoja glasbena zgodba. V osnovi sicer gre za variacijo punk rocka, ki pa se mu smiselno priključujeta žanrska elementa post punka ter noise punka. Na način, ki daje vsej vsebini hipoma otipljivo drugačnost. Vsebnost teh treh žanrskih elementov variira skozi osem skladb. Predvsem ustvarja občutek te, večkrat zadrte »repetitorske« odsotnosti, debelo voluminozna bas kitara, ki mnogokrat odsekano vztraja na držanju enega tona, ki pa odzvanja silno mastno in doprinaša prepomembno kontrastno zapolnitev zvočne slike. Garažno zapakirane kitare so znova večkrat namerno oscilirajoče, »podrte«. Mikrofonija je ostaja torej okras tudi tretjega izdelka skupine. Bolj ko vse »škripa« na albumu in več, ko je obče sproduciranega šundra, ki ga Repetitor ustvarijo, bolje je. Ves ta šundr skupina nadvse spretno izkorišča pri gradnji polne zvočne slike, ne odnese pa jo pri tem v ekstreme, kakršni so lahko značilni za naše noiserje Nikki Louder. Sproščanje (vsaj delnega) "noiserskega" šundra je torej nadobveza doseganja želene glasbene estetike, za katero stoji ime Repetitor.
Repetitor snemajo na prvo žogo. Naknadnih popravkov in olepšav njihovo izrazoslovje ne prenaša. Glede na izjemno prehojeno koncertno kilometrino, naraščajočo priljubljenost skupine med mlado generacijo ljubiteljev rockovskega podtalja (prav to jim odpira vrata do novi h in novih koncertnih prizorišč), je namreč edina smiselna poteza, da odigraš koncert v studiu in ga ujameš na zvočni nosilec ter tako posnameš album. Na prvo žogo torej. Vokalna izvedba je pri vsej stvari zagotovo najbolj zanimiva reč. Opravljajo jo vsi trije člani. Vokalna interpretacija pa je brezkompromisno in globoko instinktivno. Ta iztočna vokalna trojnost je izredno dobrodošla saj razgibava samo podobo osnovnih iztočnic fraziranja (večkrat zagledanega v repetitivno-poltonski minimalizem dveh do treh tonov), ki pač v tehničnem oziru ne dosega nobenih omembe vrednih dognanj glasbene ekspresije. Tega glasba, ki jo skupina goji, niti ne zahteva. Pa vseeno. Borisov vokal je lahko povsem psihotično odtujen, kot bi prihajal iz onostranstva, domala »ekstraterestričen« (Kralj ničega), spet pa se na drugih točkah polno »razkriči«, kar daje pri vsej brezkompromisni odtrganosti občutek, kot da bi bila besedila napisana z lastnim znojem in krvjo (Jataci).
»Gde ćeš« je album, ki vzdržuje esenco in karizmatičnost skupine, ki hodi po alternativnorockovskem podtalju balkanske regije povsem sama. Navkljub temu deluje album blago bolj koncizno, glede na oba predhodnika, ki sta se sicer kitila z večjo mero nepredvidljivega in spontanega razvoja dogodkov. To je nekako logično. Skozi leta pač artistično zoriš, albumi pa morajo biti refleksija tega zorenja. To pomeni da morajo obstajati med njimi jasno zaznavni razkoraki ekspresije tega artističnega zorenja. Repetitor vztrajajo z novim albumom torej na poljih glasbene vizije obeh predhodnikov, zato bo ta album njihov položaj ene najbolj zanimivih alternativnorockovskih zasedb nove generacije v sami balkanski regiji, še dodatno okrepil ter jim pomagal osvajati srca novih ljubiteljev takšne glasbe.
Repetitor - Beskraj (uradni video):
na vrh